ZBORNICA NOVIH PRILOŽNOSTI

III IZ DELA ZBORNICE

Za večjo konkurenčnost Slovenije nujne

razbremenitev, deregulacija, reforma

sodnega sistema ter vlaganja v investicije,

raziskave in razvoj

Še posebej v času geopolitičnih nestabilnosti in trgovinskega

protekcionizma je ključno izboljšati konkurenčnost slovenske-

ga gospodarstva, poudarjajo predsedniki in predsednici čla-

nic Gospodarskega kroga. Priložnosti vidijo v izvedbi ključnih

strukturnih reform. Do konca mandata vlado pozivajo k razbre-

menitvi plač in učinkovitejšemu davčnemu sistemu, vključno

z ustreznejšimi rešitvami glede izvajanja dolgotrajne oskrbe

in čezmejnega opravljanja storitev. Pozivajo k odpravi biro-

kratskih ovir in k okrepljenim vlaganjem v raziskave in razvoj,

umetno inteligenco, digitalizacijo in zeleni prehod. Zavzemajo

se za razvoj solastništva zaposlenih in ﬂeksibilnejši trg dela.

Predstavniki gospodarstva opozarjajo na nujnost strukturnih re-

form za večjo konkurenčnost Slovenije, še posebej v času nesta-

bilnih geopolitičnih in ekonomskih razmer. Izpostavljajo priložnost

Slovenije, da z odločnimi koraki okrepi svojo konkurenčnost in

ustvari stabilno, vključujoče ter podjetništvu prijazno okolje. Soci-

alni dialog je ob pogajanjih za pokojninsko reformo že pokazal, da

je mogoče doseči uravnotežene rešitve, zato je pomembno, da se

ta pristop razširi tudi na druga ključna področja, kot sta ureditev

dolgotrajne oskrbe in opravljanje čezmejnih storitev. Predstavniki

gospodarstva zagovarjajo razbremenitev plač, učinkovitejši davč-

ni sistem in ﬂeksibilnejši trg dela. Opozarjajo na potrebo, da drža-

va zmanjša nepotrebne administrativne obremenitve in zagotovi

učinkovitejše opravljanje javnih storitev z boljšo organizacijo dela

in digitalizacijo postopkov. Jasni so bili, da premišljena energet-

ska politika ponuja priložnosti za dolgoročno konkurenčne cene

za gospodarske in gospodinjske odjemalce ter večjo energetsko

neodvisnost. Poudarjajo tudi pomen okrepljene podpore države

pri vlaganjih v digitalizacijo, raziskave, razvoj in inovacije, umetno

inteligenco in zeleni prehod. Zavzemajo se tudi za razvoj solastni-

štva zaposlenih in podporo kmetijstvu. Slovenija mora postati bolj

privlačna za domače in tuje investitorje. Izpostavljajo tudi nujnost

sprememb v sodnem sistemu, da bo ta zagotovil hitro, predvidlji-

vo, transparentno in pošteno sojenje. Ključno je sodelovanje med

državo, gospodarstvom, izobraževalnim sistemom, raziskovalno

razvojno sfero in družbo pri oblikovanju dolgoročno vzdržnega in

razvojno naravnanega poslovnega okolja.

Glavni ekonomist Gospodarske zbornice Slovenije (GZS) Bo-

jan Ivanc je osvetlil konkurenčnost Slovenije z ekonomskega vi-

dika. V uvodu je izpostavil razliko v hitrosti gospodarske rasti na

Hrvaškem, ki je bila v zadnjih petih letih višja za dve tretjini kot v

Sloveniji, na kar je imel v določeni meri vpliv tudi dvig davčnega

primeža pri nas. Med državami OECD je Slovenija po davčnem

primežu pri povprečni plači na 7. mestu, Hrvaška pa šele na 14.

mestu. Trg dela v Sloveniji kaže prve znake šibkosti, kar je posle-

dica padca novih naročil v predelovalnih dejavnostih, kjer je dob-

ra petina vseh delovnih mest. Slaba popotnica za dvig produktiv-

nosti je tudi nizek obseg vlaganj v stroje in opremo ter proizvode

intelektualne lastnine. Delež podjetij, ki načrtuje širitev dejavnosti

v Sloveniji, je najnižji po letu 2010, kar pomeni, da zasebni sek-

tor potrebuje nove spodbude. Ivanc je opozoril, da je slovensko

gospodarstvo bolj industrializirano kot hrvaško, zaradi česar dvig

cen energentov predstavlja velik izziv. »Od druge polovice leta

2024 se ponovno krepijo cene električne energije in zemeljskega

plina za negospodinjske odjemalce, ki so še vedno enkrat višje

kot pred izbruhom energetske krize. Ob tem upada tudi notranja

konkurenčnost Slovenije za proizvodnjo izdelkov za trge EU-27,

saj je bila v prvi polovici leta 2024 (zadnji podatki) cena pri večjih

poslovnih odjemalcih za četrtino višja kot v povprečju v EU-27.

Pred energetsko krizo je bilo prav obratno, cene električne ener-

gije so bile za 20 do 25 % nižje od povprečja v EU-27. Posledično

bo naša energetsko-intenzivna dejavnost težje pridobivala nova

naročila, ker ima višje stroške proizvodnje,« je še pojasnil. 

»Na lestvici globalne konkurenčnosti je Slovenija v petih letih na-

zadovala za več kot 10 mest. Levji delež odgovornosti za to nosi

tudi slovenski pravosodni sistem, ki nas glede na razpoložljive

kazalnike s svojim celokupnim delovanjem uvršča celo za neraz-

vite države globalnega juga. Stanje je torej slabo, a hkrati še ni

nepopravljivo. Rešitev ni niti v politiki, ki samozadovoljno vzdržu-

je zatečeno obstoječe stanje, niti v politiki grajanja krivosodja,«

je dejal prof. dr. Matej Avbelj. Rešitev se skriva v 10 sistemskih

ukrepih, ki jih je treba začeti uveljavljati takoj, če želimo stanje

slovenskega pravosodja in s tem konkurenčnosti slovenske dr-

žave izboljšati vsaj na srednji rok. Tako je med drugim predla-

gal novo pravosodno politiko, razbremenitev sodišč s krepitvijo

pristojnosti zasebnih akterjev (odvetniki, notarji), reorganizacijo

sodišč (kabinetni sistem), nov koncept sojenja (koncentracija,

precedensi) ter poklicni sodni svet. Glede ustavnega sodišča je

izpostavil nujnost povrnitve zaupanja in razbremenitve.

»Če bi socialni dialog pri dolgotrajni oskrbi in čezmejnih storitvah

potekal tako konstruktivno kot pri pokojninski reformi, bi imeli

boljše zakone, več zaupanja in pozitivne energije,« je dejal pred-

sednik GZS Tibor Šimonka. Zadovoljen je, da smo zagotovili

dostojne pokojnine brez višjih prispevkov za podjetja. Za konku-

renčnost je ključno znižanje davkov in prispevkov. »V času, ko so

druge države obremenitve zmanjševale, smo jih v Sloveniji pove-

čali – z več kot 10 dodatnimi obremenitvami.« Kot naslednji korak,

ki izhaja iz lani podpisane Deklaracije Vlade s socialnimi partnerji

Glasilo Trgovinske zbornice Slovenije, 22. april 2025, št. 12/25

TISKOVINA • Poštnina plačana pri pošti 1102 Ljubljana

Brezplačno regijsko srečanje s člani TZS v Sežani – 13. 5. 2025 ob 13.00 uri

ZBORNICA NOVIH PRILOŽNOSTI

o spoštovanju in spodbujanju socialnega dialoga, pričakuje, da

se ponovno odpre zakon o dolgotrajni oskrbi in reši problema-

tika čezmejnega opravljanja storitev. Kot ključno priložnost vidi

Šimonka tudi energetsko politiko. »Vlada je 2023 in deloma 2024

res pomagala gospodarstvu pri blažitvi energetske krize, a to so

počele tudi druge članice EU. Številne države nadaljujejo z izvaja-

njem ukrepov za znižanje cen energije za svoje gospodarstvo tudi

v letošnjem letu. Zato trditev predstavnikov naše vlade, da gre za

nedovoljeno pomoč, ne more držati,« je bil jasen.

Predsednik Obrtno-podjetniške zbornice Slovenije (OZS) Blaž

Cvar je izpostavil, da se »poleg številnih birokratskih ovir in vi-

sokih stroškov energije naše gospodarstvo sooča tudi z izjemno

visokimi obremenitvami plač. Na to nas sicer že dlje časa opozarja

tudi OECD. Poročilo te organizacije je pokazalo, da smo v Slove-

niji po obremenjenosti povprečne plače z dohodnino in socialnimi

prispevki na 7. mestu med 38 državami OECD. In namesto da bi

sledili priporočilom, da razbremenimo plače, se nam že julija letos

obeta nova obremenitev v obliki prispevka za dolgotrajno oskrbo.

Ta naj bi državi prinesel dodatnih 700 milijonov evrov. Vsi mi pa še

vedno ne vemo, kako se bo zakon izvajal in kam bo šel ta denar, če

že zdaj vemo, da kadra za izvajanje dolgotrajne oskrbe primanj-

kuje.« Tudi v OZS zato vztrajajo, »da se pobiranje tega prispevka

odloži vsaj za eno leto ali pa se primerno zniža prispevna stopnja.«

Glede pokojninske reforme je Cvar dodal, da so socialni partnerji

dosegli kompromis, ob tem pa je izrazil zadovoljstvo, da ni prišlo

do povišanj prispevkov za espeje. »Espeji nimajo enakih pravic kot

zaposleni, zato jih je treba obravnavati ločeno. Prvih 30 delovnih

dni ne dobijo bolniškega nadomestila, nimajo regresa, božičnic in

drugih ugodnosti, ki so jih deležni zaposleni,« je še pojasnil.

Predsednik Združenja delodajalcev obrti in podjetnikov (ZDO-

PS) Marko Lotrič meni, da »živimo v času, ko moramo v ospredje

postaviti dolgoročno stabilnost in konkurenčnost na energet-

skem, prehranskem in teritorialnem področju, zato so nujne stra-

teške reforme – tudi decentralizacija, ki bi regijam omogočila

boljše koriščenje evropskih sredstev ter ohranila vitalnost pode-

želja in malega gospodarstva. Ključno je vlaganje v digitalizacijo,

razvoj umetne inteligence ter krepitev varnostnih sistemov, zlasti

na področju kibernetske zaščite.« Priložnost za slovenska podje-

tja vidi »v spodbujanju inovacij na področju tehnologij z dvojno

– civilno in obrambno – uporabo.«

»Slovenija se je na lestvici svetovne konkurenčnosti inštituta IMD

za leto 2023 uvrstila na 46. mesto, kar pomeni padec za štiri mes-

ta v primerjavi z letom prej. Med ključnimi izzivi so bili upočasnje-

na gospodarska rast, energetska kriza, visoka inﬂacija in pomanj-

kanje delovne sile,« pravi predsednik Združenja delodajalcev

Slovenije (ZDS) Marjan Trobiš in dodaja, da je za izboljšanje kon-

kurenčnosti Slovenije »nujno povečati učinkovitost javnih storitev,

izboljšati dostop do usposobljene delovne sile ter pospešiti zeleni

in digitalni prehod. V trenutni gospodarski negotovosti je ključno

ohranjanje delovnih mest. Sem spada tudi področje trga dela in

sociale, kjer moramo iskati rešitve, ki bodo tako prilagodljive in

omogočale prilagoditev trenutnim gospodarskim razmeram, kot

na drugi strani zagotavljale ustrezno varnost. Ne moremo več gra-

diti rešitev na dodatnem obremenjevanju stroška dela – ne preko

davkov oz. prispevkov in ne preko administrativnih bremen.«

»Tako EU kot Slovenija se morata končno zbuditi iz tridesetletne

zaverovanosti sami vase. ZDA so podvojile produktivnost/dodano

vrednost na zaposlenega glede na EU. Kitajska je dosegla 25 %

globalnega BDP in bo kmalu presegla ZDA. EU je medtem padla s

30 na 15 % globalnega BDP. Slovenija pa ostaja pod povprečjem

BDP tako usihajoče EU. Vse to so veliki znaki za alarm,« je jasen

dr. Iztok Seljak, predsednik Združenja Manager. Meni, da je

»nujen ponovni fokus EU in Slovenije na prebojne inovacije in na

doseganje najboljše produktivnosti globalno, v strateški navezi

in partnerstvu med komisijo, vladami, industrijo ter znanstveno-

-raziskovalno in izobraževalno sfero. EU se mora nujno takoj re-

formirati za doseganje takšnega usklajenega nastopa navznotraj

in posledično navzven. Slovenija je lahko in mora biti nosilka teh

sprememb, s svojim lastnim vzorom v tej smeri.«

»Stagniranje prihodkov v zadnjih letih ni edini izziv, s katerim

se sooča trgovinska dejavnost,« izpostavlja predsednica Trgo-

vinske zbornice Slovenije mag. Mariča Lah. »V Sloveniji podob-

no kot tudi v drugih državah članicah EU že dlje časa primanjkuje

kakovostnega kadra, pogoji poslovanja za podjetja se v Sloveniji

vedno bolj zaostrujejo, namesto debirokratizacije pa imamo če-

dalje večje število predpisov in novih birokratskih ovir. Pogosto

na delodajalce letijo očitki v povezavi s prenizkimi plačami, pri

čemer pa je potrebno najprej pogledati celotne stroške dela, ki

bremenijo delodajalce. Zgovoren je primer Hrvaške, ki je v zad-

njem obdobju sprejela kar nekaj ukrepov za razbremenitev stro-

škov dela, v nasprotju s Slovenijo, ki sprejema ukrepe, ki strošek

dela povečujejo. Prvi naslednji obsežnejši dvig stroškov dela za

delodajalce bomo imeli s 1. julijem 2025, saj se bo uveljavil nov

prispevek za dolgotrajno oskrbo. Ta ne bo prizadel le delodajal-

cev, ampak tudi delavce in upokojence. Zato je na tem mestu up-

ravičeno vprašanje, do kod bo gospodarstvo lahko še zdržalo, saj

vsaka nova obremenitev posledično pomeni tudi dodatno izgubo

na njegovi konkurenčnosti.«

Za AmCham Slovenija, kot je v imenu predsednika Enza Smre-

karja povedala generalna direktorica Ajša Vodnik, »reforme

niso zgolj zakonodajni akti, temveč odsev tega, kakšno družbo

želimo. Pokojninska reforma naj spoštuje delo in človeka.Zdra-

vstvena reforma naj povrne zaupanje v sistem in zagotovi dosto-

pnost za vse. In če želimo, da bodo mladi soustvarjali prihodnost,

jim moramo dati orodja – digitalni jezik mora postati obvezen del

izobraževanja.«

»Slovenija je ena najvarnejših držav na svetu z visoko kvaliﬁci-

rano delovno silo, a zaradi neprivlačnega gospodarskega okolja

odvrača tuje investitorje. Visoka obdavčitev plač, dolgotrajni po-

stopki za delovna dovoljenja in nepredvidljiva zakonodaja dodat-

no otežujejo poslovanje. Javni razpisi ostajajo odprti le na načelni

ravni, saj povezanost lokalnih naročnikov in dobaviteljev omejuje

dostop tujim podjetjem,« izpostavlja predsednik Britansko-slo-

venske gospodarske zbornice Luka Vesnaver in dodaja, da so

»nujno potrebne učinkovite reforme za izboljšanje poslovnega

okolja in olajšanje priliva tujegakapitala.«

Kot v pisni izjavi pojasnjuje Dagmar von Bohnstein, predsedni-

ca Slovensko-nemške gospodarske zbornice, »AHK Slovenija

med nemškimi podjetji v Sloveniji vsako leto izvede raziskavo o

konkurenčnosti lokacije. Anketirana podjetja menijo, da je konku-

renčnost lokacije oslabljena zaradi številnih izzivov. Ena največjih

ovir je davčni sistem, ki velja za zapletenega in neučinkovitega.

Podjetja se soočajo z visokim davčnim bremenom in birokratskimi

ovirami, ki zavirajo naložbe in upočasnjujejo rast. Tudi trg dela je

premalo prožen.«

»V Davčno svetovalni zbornici Slovenije se zavzemamo za eno-

stavnejšo davčno zakonodajo, za spoštovanje davčnih zavezan-

cev in za zakonite odločbe ﬁnančne uprave. Vse večje število

sodb sodišč, ki dajejo prav davčnim zavezancem, so dokaz, da

temu še ni tako. Dejstvo je, da je zaradi visoke obdavčitve, zaradi

tega, ker vse več ﬁzičnih in pravnih oseb zapušča Slovenijo, ozi-

roma sedeže svojih uprav selijo v druge države, zadnji čas za pri-

pravo ugodnejše davčne zakonodaje, ki bi vsaj deloma zaustavila

odhod davčnih zavezancev v druge države,« je jasen Ivan Simič,

predsednik Davčno svetovalne zbornice Slovenije.

Matjaž Čemažar, predsednik Skupine podjetij z notranjim last-

ništvom, opozarja, da so »slovenska podjetja pripravljena na so-

lastništvo zaposlenih, a zakonodaja, kljub načelni politični podpo-

ri, temu ne sledi. V podjetjih z razvitim solastništvom zaposlenih

žal davčne omejitve v Zakonu o dohodnini omejujejo vključevanje

WWW.TZSLO.SI

zaposlenih v lastništvo prek sklada lastnih delnic. Zakon o udelež-

bi pri dobičku ne ponuja pravih spodbud, zato je v usklajevanju

nov predlog.« Dodaja, da podpirajo Zakon o lastniških zadrugah,

»saj potrebujemo dolgoročno varen, stabilen in vključujoč model

solastništva zaposlenih.«

»Slovenija je imela leta 2004, ob vstopu v Evropsko unijo, veliko

razvojno prednost pred ostalimi tranzicijskimi državami. V zadnjih

dvajsetih letih smo prednost v dobršni meri zapravili, nekatere

države pa so nas celo dohitele. Skrajni čas je, da izvedemo nuj-

no potrebne strukturne reforme, brez katerih bomo še dodatno

izgubljali konkurenčnost. Vemo, kaj je potrebno storiti, žal pa

ne premoremo volje in poguma za sprejemanje odločitev. A tudi

ohranjanje statusa quo pomeni, da smo sprejeli odločitev. Žal,

najslabšo možno. Tudi za sprejem te odločitve bo nekdo nekoč

moral prevzeti odgovornost,« izpostavlja predsednik Nadzorne-

ga sveta Združenja bank Slovenije Blaž Brodnjak. »Poleg po-

kojninske, zdravstvene in davčne reforme bi posebej omenil tudi

reformo sodnega sistema. Brez predvidljivega, transparentnega

in poštenega sodnega sistema lahko namreč pozabimo na nadalj-

nji razvoj in dvig slovenske konkurenčnosti,« je jasen.

Po besedah predsednika Kmetijsko gozdarske zbornice Slo-

venije (KGZS) dr. Jožeta Podgorška »kmetijstvo ključno prispe-

va k prehranski varnosti in trajnosti, a se sooča z izzivi, kot so

majhnost kmetij, pomanjkanje mlade delovne sile in zaostajanje

pri digitalizaciji. KGZS spodbuja inovacije in povezovanje, država

pa mora podpreti tehnološki napredek, enake pogoje za kmete

ter sodelovanje vseh deležnikov za večjo konkurenčnost.«

Pisno izjavo je posredoval tudi Benjamin Jošar, predsednik

upravnega odbora Združenja družb za upravljanje investi-

cijskih skladov (ZDU GIZ): »Ključ za povečanje konkurenčnosti

Slovenije je dvig ambicioznosti vseh deležnikov ter skupno priza-

devanje za sprejemanje odločitev, ki so dolgoročno naravnane in

usmerjene v oblikovanje podjetništvu prijaznega okolja. Splošna

blaginja je mogoča le ob močnem in rastočem gospodarstvu, ki

mora hkrati zagotavljati koristi za vse deležnike v družbi.«

Vir: Povzeto po sporočilu za javnost Gospodarskega kroga z dne

15. 4. 2025. M.L.

III SPLOŠNA ZAKONODAJA

Dostopnost do proizvodov in storitev za invalide

Zakon o dostopnosti do proizvodov in storitev za invalide (Uradni

list RS, št. 14/23 - ZDPSI, v nadaljevanju: zakon), ki je začel veljati

18. 2. 2023, uporabljati pa se prične 28. 6. 2025, v slovenski pravni

red prenaša Direktivo (EU) 2019/882. Z zakonom se določajo pogoji

za dostopnost proizvodov in storitev, s katerimi se zagotavlja dosto-

pnost za invalide, obveznosti gospodarskih subjektov glede dosto-

pnosti proizvodov in storitev za invalide ter nadzorni organi v zvezi

z nadzorom nad proizvodi in ponudniki storitev iz tega zakona.

Poleg aktivnosti, ki jih trgovska podjetja že izvajajo na področju do-

stopnosti za invalide, kot del njihovega poslovanja, nov zakon in

podzakonski akti prinašajo za določene proizvode in storitve še do-

datne in nove zahteve. Omenimo, da so med proizvodi in storitva-

mi, ki sodijo v področje uporabe tega zakona, med drugimi našteti:

 samopostrežni (plačilni) terminali;

 potrošniški sistem računalniške strojne opreme za splošno

rabo - to je kombinacija strojne opreme, ki tvori celoten raču-

nalnik, za katerega je značilno, da je večnamenski, z ustrezno

programsko opremo pa lahko opravlja najobičajnejše raču-

nalniške naloge, ki jih zahtevajo potrošniki, in je namenjen

temu, da ga upravljajo potrošniki, vključno z osebnimi raču-

nalniki, zlasti namiznimi računalniki, prenosnimi računalniki,

pametnimi telefoni in tabličnimi računalniki;

 med storitvami pa storitve e-trgovine, itd.

V začetku marca smo v sodelovanju z resornima ministrstvoma,

to sta Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake mož-

nosti in Ministrstvo za gospodarstvo, turizem in šport, članom

predstavili navedene pravne podlage na webinarju v okviru Aka-

demije TZS. V nadaljevanju objavljamo tudi sledeče odgovore na

nekatera vprašanja.

Vprašanje: V zvezi z implementacijo Zakona o dostopnosti do

proizvodov in storitev za invalide, ki se nanaša tudi na stori-

tve e-trgovine, vas vljudno prosimo za odgovor, ali obstaja-

jo kakšne operativne smernice za podjetja, na kakšen način

zadostiti zahtevam zakona konkretno pri izvajanju storitve

e-trgovine?

Odgovor: Zagotavljanje dostopnosti za storitve e-trgovine je

ključnega pomena za ustvarjanje vključujoče izkušnje nakupova-

nja za vse uporabnike, vključno z invalidi. Za izpolnjevanje teh

zahtev je v veljavi harmoniziran standard SIST EN 301 549, za

spletno dostopnost za informacijsko in komunikacijsko tehnologi-

jo (IKT). Standard je v reviziji in bo posodobljen z vidika izpolnje-

vanja zahtev iz Direktive 2019/882/EU ter bo predvidoma sprejet

septembra 2025. Sedaj veljaven standard je brezplačno dosto-

pen na spletni strani ETSI: https://www.etsi.org/deliver/etsi_en/

301500_301599/301549/03.02.01_60/en_301549v030201p.pdf,

dodatne informacije pa lahko dobite na spletni strani Bureau of

Internet Accessibility (https://www.boia.org/about) in na Kontak-

tni točki SIST (https://www.sist.si/kontaktna-tocka/informacije).

Vprašanje: Ali se hitre blagajne štejejo za plačilne terminale

skladno s 3. členom Zakona o dostopnosti do proizvodov in

storitev za invalide?

Odgovor: Skladno s 3. členom ZDPSI, plačilni terminali pomenijo

vse terminale, ki omogočajo plačevanje npr. POS terminal, termi-

nal na samopostrežnih (hitrih) blagajnah, ipd.

Vir: Povzeto po odgovoru Ministrstva za gospodarstvo, turizem in

šport z dne 4. 3. 2025. M.S.

III ŽIVILA

Nov cenik kavcijskih vrednosti vračljive embalaže, ki velja od 1. 5. 2025 dalje

Na podlagi obravnavanega predloga na 55. (dopisni) seji Komisije

TZS za embalažo so člani komisije podprli predlog za uvrstitev

povratne embalaže, da se steklenica Bernard s kronskim zama-

škom 0,5 l, GTIN 8594003350191, po kavcijski vrednosti 0,1393

brez DDV oziroma po kavcijski vrednosti 0,1700 z vključenim DDV,

uvrsti na Cenik kavcijskih vrednosti vračljive embalaže.

Obenem so člani komisije sprejeli tudi sklep, da v primeru uvrstitve

nove embalaže na Cenik kavcijskih vrednosti vračljive embalaže in

v primeru spremembe kavcijskih vrednosti vračljive embalaže, ki

je že uvrščena na cenik, novo določene višine kavcijskih vrednosti

veljajo za količine tiste embalaže, ki je bila dana v obtok od dneva

uveljavitve novega Cenika kavcijskih vrednosti vračljive embalaže.

ZBORNICA NOVIH PRILOŽNOSTI

VRSTA IN OBLIKA EMBALAŽE ENOTA MERE

KAVCIJSKE

VREDNOSTI BREZ

VKLJUČENEGA

DDV (v EUR)

KAVCIJSKE

VREDNOSTI Z

VKLJUČENIM DDV

(v EUR)

GTIN (IZKLJUČNO ZA

NAMEN IZVAJANJA

SLEDLJIVOSTI VRAČLJIVE

EMBALAŽE)

I. STEKLENA EMBALAŽA    

1. Mineralne vode   

Steklenica z navojem – zelena 1 l 0,0984 0,1200 3830052680014

Steklenica z navojem – zelena (Jamnica) 1 l 0,0984 0,1200 3858884603759

Steklenica z navojem – zelena (Jamnica –

Sensation, Jamnica - brez Sensation)

0,25 l 0,0984 0,1200 3858890871937

Steklenica z navojem – Studena 0,25 l 0,0984 0,1200 3850104080937

Steklenica z navojem – bela 1 l 0,0984 0,1200 3830052680441

Steklenica mineralka – zelena 0,5 l 0,0656 0,0800 3830052680038

Steklenica mineralka – bela 0,5 l 0,0656 0,0800 3830052680045

Steklenica – Romerquelle 0,33 l 0,1311 0,1600 5449000014290

Steklenica z navojem – zelena

(Radenska)

0,25 l 0,0984 0,1200 3830065021736

Steklenica z navojem – bela

(Radenska)

0,25 l 0,0984 0,1200 3830065021743

2. Brezalkoholne in druge pijače    

Steklenica – Ora 0,25 l 0,0984 0,1200 8594003849923

Steklenica – Pepsi Cola 0,25 l 0,0984 0,1200 3830052680076

Steklenica - Pepsi Cola 1 l 0,1803 0,2200 3830065022726

Steklenica – Coca-Cola 0,25 l 0,1311 0,1600 5449000159106

Steklenica – Fanta 0,25 l 0,1311 0,1600 5449000159090

Steklenica – Sprite 0,25 l 0,1311 0,1600 5449000159083

Steklenica – Schweppes 0,25 l 0,1311 0,1600 5449000159342

Steklenica – Nestea 0,33 l 0,1311 0,1600 9015160100652

3. Pivo    

Steklenica LN 0,5 l 0,0820 0,1000 3830052680601

Steklenica LN 0,33 l 0,0820 0,1000 3830052680618

Steklenica – NRW 0,5 l 0,0820 0,1000 3830052680168

Steklenica – pivo ALE 0,5 l 0,0820 0,1000 3830052681295

Steklenica – Budweiser 0,5 l 0,0820 0,1000 3831039708561

Steklenica – Bernard patentni zamašek 0,5 l 0,2869 0,3500 3830052680182

Steklenica – Bernard kronski zamašek 0,5 l 0,1393 0,1700 8594003350191

Steklenica – Sarajevsko s patentnim zamaškom 0,5 l 0,2869 0,3500 3830023485846

Steklenica – Tuborg green 0,5 l 0,1393 0,1700 3858887581122

Steklenica – Union Premium 0,5 l 0,1393 0,1700 3830001716085

Steklenica - Staropramen 0,33 l 0,0820 0,1000 3830052680953

Steklenica - Staropramen 0,5 l 0,0820 0,1000 3830052680977

Steklenica – Beck‘s 0,5 l 0,0820 0,1000 3830052680991

Steklenica – Ožujsko, Tomislav 0,5 l 0,0820 0,1000 3830052681196

Steklenica – Jelen 0,5 l 0,0820 0,1000 3830052681202

Steklenica – Stella Artois 0,33 l 0,0820 0,1000 3830052681219

Steklenica – Kozel 0,5 l 0,0820 0,1000 3830052681257

Steklenica – Karlovačko 0,5 l 0,0820 0,1000 3830052681271

4. Vino    

Steklenica – Bordo 1 l 0,1311 0,1600 3830052680199

II. PLASTIČNE NOSILKE    

Nosilka – pivo Union 20/0,5 l 1,6393 2,0000 3830052680625

Nosilka – pivo Laško 20/0,5 l 1,6393 2,0000 3830052680632

Nosilka – pivo Budweiser 20/0,5 l 1,6393 2,0000 3831039708578

Nosilka – pivo Union 24/0,33 l 1,6393 2,0000 3830052680649

Nosilka – pivo Laško 24/0,33 l 1,6393 2,0000 3830052680656

Nosilka – pivo Laško 0,5 L/10 BS 1,6393 2,0000 3830052680939

Nosilka – pivo Staropramen 24/0,33 l 1,6393 2,0000 3830052680960

Nosilka – pivo Staropramen 20/0,5 l 1,6393 2,0000 3830052680984

Nosilka – pivo Beck‘s 20/0,5 l 1,6393 2,0000 3830052681004

Nosilka – NRW 20/0,5 l 1,6393 2,0000 3830052680663

Nosilka – Bernard 20/0,5 l 1,6393 2,0000 3830052680540

Nosilka – pivo Ožujsko, Tomislav 20/0,5 l 1,6393 2,0000 3830052681226

Nosilka – pivo Jelen 20/0,5 l 1,6393 2,0000 3830052681233

Nosilka – pivo Stella Artois 24/0,33 l 1,6393 2,0000 3830052681240

Nosilka – pivo Kozel 20/0,5 l 1,6393 2,0000 3830052681264

Nosilka – pivo Karlovačko 20/0,5 l 1,6393 2,0000 3830052681288

Nosilka – pivo Tuborg 20/0,5 l 1,9672 2,4000 3858887581214

Nosilka - Sarajevsko za steklenice s

patentnim zamaškom

11/0,5 l 1,6393 2,0000 3830023485693

Nosilka – vino 12/1 l 1,6393 2,0000 3830052680243

Nosilka – mineralna voda 15/0,5 l 1,6393 2,0000 3830052680274

Nosilka – mineralna voda 6/1 l 1,6393 2,0000 3830052680281

WWW.TZSLO.SI

Nosilka – mineralna voda (Jamnica) 6/1 l 1,6393 2,0000 3858884603742

Nosilka – Jamnica (Sensation, brez Sensation) 24/0,25 l 1,6393 2,0000 3858884603780

Nosilka – Radenska 24/0,25 l 1,6393 2,0000 8594003849817

Nosilka - Studenac 24/0,25 l 1,6393 2,0000 3850104080982

Nosilka – Pepsi Cola 24/0,25 l 1,6393 2,0000 3830052680298

Nosilka – Pepsi Cola 6/1 l 1,6393 2,0000 3830065022719

Nosilka – Coca-Cola 24/0,25 l 2,6148 3,1900 5449000002341

Nosilka - Fanta, Sprite, Schweppes 24/0,25 l 2,6148 3,1900 530000005786

Nosilka – Romerquelle 20/0,33 l 2,3033 2,8100 90311581

Nosilka – Nestea 24/0,33 l 2,6148 3,1900 7610335001462

Nosilka za meso E1 60x40x12,5 cm 5,2000 6,3440 3830052680878

Nosilka za meso E2 60x40x20 cm 5,5000 6,7100 3830052680854

Nosilka za meso E3 60x40x30 cm 10,5000 12,8100 3830052680885

Nosilka za meso piščančje – bela 60x40x18,5 cm 4,2000 5,1240 3830052680861

Nosilka za meso E832 80x30x20 cm 7,5000 9,1500 3830052680892

III. OSTALO    

Inox sodček – vino 20 l 65,6721 80,1200 3830052680328

Inox sodček – vino 25 l 65,6721 80,1200 3830052680335

Inox sodček – vino 30 l 65,6721 80,1200 3830052680342

Inox sodček – vino 50 l 82,0902 100,1500 3830052680359

Kontejner – Coca-Cola 9 l 32,8361 40,0600 5449000002365

PMA kontejner 9 l 32,8525 40,0800 3830052680397

PMA kontejner 18,5 l 32,8525 40,0800 3830052680403

Kovinski sod – pivo Union 25 l 41,0492 50,0800 3830052680748

Kovinski sod – pivo Laško 30 l 41,0492 50,0800 3830052680755

Kovinski sod – pivo Laško/Union 50 l 41,0492 50,0800 3830052681189

Kovinski sod - pivo Tuborg 50 l 65,9016 80,4000 3831039708608

Kovinski sod - pivo Tuborg 30 l 65,9016 80,4000 3858887581146

Kovinski sod - pivo Carlsberg 30 l 65,9016 80,4000 3831039708615

Kovinski sod - pivo Bavaria 30 l 41,0492 50,0800 3830052681134

Kovinski sod – Inbev 30 l 41,0492 50,0800 3830052681011

Kovinski sod – Veltins 30 l 41,0492 50,0800 3830052681028

Kovinski sod – Veltins 50 l 41,0492 50,0800 3830052681035

Kovinski sod – Paulaner 30 l 41,0492 50,0800 3830052681042

Kovinski sod – Paulaner 50 l 41,0492 50,0800 3830052681059

Kovinski sod - pivo Budweiser 30 l 41,0492 50,0800 3831039708585

Kovinski sod – pivo Sarajevsko 30 l 41,0492 50,0800 3830023485754

Kovinski sod – pivo Estrella 30 l 41,0492 50,0800 3830023485532

Kovinski sod – pivo Krombacher 30 l 41,0492 50,0800 3830023485747

Kovinski sod - pivo Stiegl 25 l 30,0000 36,6000 3831039708622

Kovinski sod – pivo BUA (David) 20 l 30,0000 36,6000 3830052681097

Kovinski sod – pivo BUA 25 l 30,0000 36,6000 3830052681103

Kovinski sod – pivo BUA 30 l 30,0000 36,6000 3830052681110

Paleta – euro 80x120 cm 11,5000 14,0300 3830052680786

Paleta – Düsseldorf 80x60 cm 11,5000 14,0300 3830052680793

Paleta – euro EPAL 80x120 cm 11,5000 14,0300 3830052680816

Paleta – termično obdelana-euro 80x120 cm 18,0000 21,9600 3830052680809

Paleta – H1 80x120x16 cm 80,0000 97,6000 3830052680908

Pekarski plastični zaboj 60x40x36,5 cm 13,5738 16,5600 3830052680915

Pekarski plastični zaboj - Žito 50x42x40 cm 6,4590 7,8800 3830052680946

Pojasnilo: V Ceniku kavcijskih vrednosti vračljive embalaže je navedena pri vsaki posamezni vrsti vračljive embalaže še šifra GTIN, ki je namenjena IZKLJUČNO izvajanju

SLEDLJIVOSTI v celotnem krogotoku vračljive embalaže.

Cenik kavcijskih vrednosti vračljive embalaže se objavi v glasi-

lu TZS »T-Informacije«, na spletnih straneh TZS: www.tzslo.si kot

tudi na spletnih straneh GZS - Zbornice kmetijskih in živilskih pod-

jetij, Turistično gostinske zbornice Slovenije in GS1 Slovenija.

Marko CEDILNIK l. r.

Predsednik Komisije TZS za embalažo N.P.

Nova zahteva glede identiﬁkacijske oznake na živilih živalskega izvora

V nadaljevanju člane seznanjamo z obvestilom Ministrstva za

kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano – Uprave RS za varno hrano,

veterinarstvo in varstvo rastlin, ki smo ga v e-obliki prejeli dne 3.

4. 2024, in sledi v nadaljevanju:

»Obveščamo vas, da je bila januarja 2024 sprejeta Delegirana

uredba (EU) 2024/1141, s katero je bila spremenjena zahteva gle-

de identiﬁkacijske oznake na živilih živalskega izvora.

V skladu s to spremembo se mora v Sloveniji na identiﬁka-

cijskih oznakah namesto dosedanje kratice »ES« uporabljati

oznaka »EU«.

Slovenija je v preteklosti uporabljala oznako »ES« kot kratico za

Evropsko skupnost. Sprememba na »EU« je bila uvedena z name-

nom uskladitve označevanja s trenutno terminologijo Evropske

unije ter zagotovitve enotnosti na notranjem trgu.

V uredbi je navedeno, da mora identiﬁkacijska oznaka vključeva-

ti kratico, ki se nanaša na Evropsko unijo (»EU«) v enem od ura-

dnih jezikov Unije, in sicer EC, EU, EL, UE, EE, AE, ES oziroma EÚ,

pri čemer ima vsaka država članica svojo kratico:

 EC: Bolgarija

 EU: Slovenija, Nemčija, Belgija, Češka, Danska, Hrvaška, Ma-

džarska, Nizozemska, Avstrija, Finska, Švedska

 EL: Estonija

ZBORNICA NOVIH PRILOŽNOSTI

 UE: Španija, Francija, Italija, Luksemburg, Malta, Poljska, Por-

tugalska, Romunija

 EE: Grčija, Ciper

 AE: Irska

 ES: Litva, Latvija

 EÚ: Slovaška

Nova zahteva velja za vse subjekte, ki so vključeni v proizvodnjo,

predelavo in distribucijo živil živalskega izvora. Da bi se izognili

administrativnim obremenitvam in omogočili nemoten prehod, je

bilo določeno prehodno obdobje do konca leta 2028.

To pomeni, da se proizvodi z obstoječo oznako »ES« lahko še nap-

rej tržijo do izteka zalog, vendar najkasneje do konca leta 2028.

Po tem datumu mora identiﬁkacijska oznaka upoštevati spre-

membo in vsebovati kratico »EU«.

Kljub temu, da je uradni rok za prilagoditev določen do konca

leta 2028, vam priporočamo, da se sprememba oznak izvede do

konca leta 2026. S tem se bo omogočila lažja prilagoditev trga

in zmanjšala morebitna tveganja zaradi nenadne spremembe ob

izteku prehodnega obdobja.

Vir: Povzeto po obvestilu Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in

prehrano – Uprave RS za varno hrano, veterinarstvo in varstvo

rastlin z dne 3. 4. 2025. K.F.

III NEŽIVILA

Objavljen je priročnik za pomoč pri izvajanju Uredbe (EU) 2023/2055 – omejitev

mikroplastike, namerno dodane izdelkom

Evropska komisija je na svojih spletnih straneh objavila gradivo,

vodnik oziroma priročnik za pomoč pri izvajanju novih pravil

glede izvajanja Uredbe (EU) 2023/2055 o omejevanju mikro-

delcev sintetičnih polimerov samih ali namenoma dodanih

mešanicam – bolj znana kot »omejitev mikroplastike« – ta

se je začela uporabljati od 17. oktobra 2023 najprej z določenimi

omejitvami na področju bleščic. Ob tem navajamo, da gre za širši

obseg uporabe te uredbe, kot navedeno z vnosom 78 Priloge XVII

Uredbe REACH, ki vključuje tudi določena prehodna obdobja.

Prepoved dajanja SPM (synthetic polymer microparticle) na trg se

začne uporabljati ob različnih časovnih rokih za različne uporabe.

Priročnik v I. delu opisuje določbe uredbe in predvideno izvajanje

omejitve. V II. delu sledijo vprašanja in odgovori – vključeni so

odgovori na vprašanja držav članic EU in zainteresiranih strani ter

priloge v III. delu z drevesnimi prikazi in primeri mejnih primerov.

V drevesnih prikazih so primeroma med drugim predstavljena

ključna vprašanja, razporejena na treh ravneh, na katera je treba

odgovoriti, da se ugotovi, ali izdelek - snov, zmes ali kombinacija

snovi/zmesi ali izdelek, ki je bil dan na trg, zapade pod omejitev

iz vnosa 78 Priloge XVII k Uredbi REACH. Prvi del vodnika je v

prevajanju v 22 uradnih jezikov EU. Prevodi bodo objavljeni na

spletni strani Evropske komisije predvidoma v tretjem četrtletju

2025, za II. in III. del prevodi niso predvideni. Pravna narava pri-

ročnika je uporabnikom pojasnjena v uvodu tega dokumenta, kar

je tudi potrebno upoštevati. Priročnik, pripravljen v posvetovanju

z Evropsko agencijo za kemikalije (ECHA) in državami članicami

EU, se bo redno posodabljal, saj bodo potrebe po dodatnih pojas-

nilih izhajale iz praktičnega izvajanja omejitve. Predvideno je, da

bo prihodnje različice vodnika razvila in objavila agencija ECHA.

Člani lahko do priročnika in Uredbe (EU) 2023/2055 dostopate

tudi preko spletne strani TZS pod rubriko »Aktualno«. M.S.

Iz Uradnega lista EU

 Izvedbena uredba Komisije (EU) 2025/412 z dne 3. marca

2025 o obvezni registraciji uvoza akrilonitril-butadien-sti-

renskih smol s poreklom iz Republike Koreje in Tajvana - UL

EU, serija L z dne 4. 3. 2025;

 Popravek Izvedbene uredbe Komisije (EU) 2025/612 z dne 24.

marca 2025 o spremembi Izvedbene uredbe Komisije (EU)

2019/159 o uvedbi dokončnega zaščitnega ukrepa za uvoz

nekaterih izdelkov iz jekla (UL L, 2025/612, 25.3.2025) - UL

EU, serija L z dne 28. 3. 2025;

 Izvedbeni sklep Komisije (EU) 2025/533 z dne 25. marca

2025 o harmoniziranem standardu za hladilne aparate z ne-

posredno prodajno funkcijo, pripravljenem v podporo Delegi-

rani uredbi (EU) 2019/2018 in Uredbi (EU) 2019/2024 - UL EU,

serija L z dne 26. 3. 2025;

 Izvedbena uredba Komisije (EU) 2025/531 z dne 24. marca

2025 o obvezni registraciji uvoza visokotlačnih brezšivnih

jeklenk s poreklom iz Ljudske republike Kitajske - UL EU, seri-

ja L z dne 25. 3. 2025;

 Izvedbena uredba Komisije (EU) 2025/612 z dne 24. marca

2025 o spremembi Izvedbene uredbe Komisije (EU) 2019/159

o uvedbi dokončnega zaščitnega ukrepa za uvoz nekaterih

izdelkov iz jekla - UL EU, serija L z dne 25. 3. 2025;

 Izvedbena uredba Komisije (EU) 2025/591 z dne 21 marca 2025

o uvedbi začasne dajatve na uvoz glioksilne kisline s poreklom

iz Ljudske republike Kitajske - UL EU, serija L z dne 24. 3. 2025;

 Izvedbena uredba Komisije (EU) 2025/501 z dne 18. mar-

ca 2025 o uvedbi dokončne protidampinške dajatve in do-

končnem pobiranju začasne dajatve, uvedene na uvoz preje

iz steklenih vlaken s poreklom iz Ljudske republike Kitajske

- UL EU, serija L z dne 19. 3. 2025;

 Obvestilo o bližnjem izteku nekaterih protidampinških ukre-

pov - UL EU, serija C z dne 19. 3. 2025;

 Obvestilo o začetku protidampinškega postopka za uvoz fos-

forne kisline s poreklom iz Ljudske republike Kitajske - UL EU,

serija C z dne 19. 3. 2025;

 Izvedbena uredba Komisije (EU) 2025/486 z dne 17. marca

2025 o določitvi pravil za uporabo Uredbe (EU) 2023/956

Evropskega parlamenta in Sveta glede pogojev in postopkov

v zvezi s statusom pooblaščenega deklaranta CBAM - UL EU,

serija L z dne 18. 3. 2025;

 Izvedbena uredba Komisije (EU) 2025/482 z dne 14. marca

2025 o obvezni registraciji uvoza barijevega karbonata s po-

reklom iz Ljudske republike Kitajske in Indije - UL EU, serija L

z dne 17. 3. 2025;

 Pravilnik ZN št. 127 – Enotne določbe o homologaciji motor-

nih vozil glede njihove varnosti za pešce [2025/460] - UL EU,

serija L z dne 17. 3. 2025;

 Izvedbena uredba Komisije (EU) 2025/500 z dne 13. marca

2025 o uvedbi dokončnih izravnalnih dajatev na uvoz neka-

terih aluminijastih koles s poreklom iz Maroka - UL EU, serija

L z dne 14. 3. 2025;

 Izvedbena uredba Komisije (EU) 2025/457 z dne 10. marca

2025 o podaljšanju odobritve dinotefurana kot aktivne snovi

za uporabo v biocidnih proizvodih vrste proizvodov 18 v skla-

du z Uredbo (EU) št. 528/2012 Evropskega parlamenta in Sve-

ta - UL EU, serija L z dne 11. 3. 2025;

 Izvedbeni sklep Komisije (EU) 2025/459 z dne 10. marca 2025

o razveljavitvi Izvedbenega sklepa Komisije (EU) 2024/2410 o

WWW.TZSLO.SI

odložitvi datuma izteka odobritve dinotefurana za uporabo v

biocidnih proizvodih vrste proizvodov 18 v skladu z Uredbo

(EU) št. 528/2012 Evropskega parlamenta in Sveta - UL EU,

serija L z dne 11. 3. 2025;

 Izvedbeni sklep Komisije (EU) 2025/461 z dne 10. marca 2025

o odložitvi datuma izteka odobritve aluminijevega fosﬁda, ki

sprošča fosﬁn, za uporabo v biocidnih proizvodih vrste proi-

zvodov 20 v skladu z Uredbo (EU) št. 528/2012 Evropskega

parlamenta in Sveta - UL EU, serija L z dne 11. 3. 2025;

 Izvedbena uredba Komisije (EU) 2025/431 z dne 5. marca 2025

o popravku Izvedbene uredbe (EU) 2025/120 o uvedbi dokonč-

ne protidampinške dajatve na uvoz električnih koles s poreklom

iz Ljudske republike Kitajske po pregledu zaradi izteka ukre-

pov v skladu s členom 11(2) Uredbe (EU) 2016/1036 Evropskega

parlamenta in Sveta - UL EU, serija L z dne 6. 3. 2025;

 Izvedbeni sklep Komisije (EU) 2025/432 z dne 5. marca 2025

o odložitvi datuma izteka odobritve bakrovega sulfata penta-

hidrata za uporabo v biocidnih proizvodih vrste proizvodov 2

v skladu z Uredbo (EU) št. 528/2012 Evropskega parlamenta

in Sveta - UL EU, serija L z dne 6. 3. 2025;

 Izvedbeni sklep Komisije (EU) 2025/434 z dne 5. marca 2025

o odložitvi datuma izteka odobritve etofenproksa za uporabo

v biocidnih proizvodih vrste proizvodov 18 v skladu z Uredbo

(EU) št. 528/2012 Evropskega parlamenta in Sveta - UL EU,

serija L z dne 6. 3. 2025;

 Obvestilo o začetku protidampinškega postopka za uvoz ve-

zanih lesenih plošč iz lesa iglavcev s poreklom iz Brazilije - UL

EU, serija C z dne 6. 3. 2025. M.S.

III TRGOVINA V ŠTEVILKAH

Indeksi nominalnega in realnega prihodka v trgovini na drobno in v trgovini z motornimi

vozili ter od popravil le-teh

Podatki Statističnega urada RS (SURS) kažejo, da so realni prihod-

ki v trgovini na drobno (G 47) v februarju 2025 glede na februar

2024 višji za 4,2 %. V trgovini z motornimi gorivi so prihodki v

enakem obdobju narasli za 3,5 %. V kolikor bi upoštevali prihodke

v trgovini na drobno brez prodaje motornih goriv, bi bili ti prihodki

višji za 0,9 %. V trgovini na drobno z neživili brez motornih goriv

so prihodki v februarju 2025 narasli za 0,7 % glede na lanski fe-

bruar, prihodki v trgovini na drobno z živili pa so se zvišali za 0,9

%. V trgovini z motornimi vozili (G 45) je prisotna 3,8 % letna rast

glede na lanske prihodke. Iz primerjave desezoniranih prihodkov

na mesečni ravni, torej v februarju 2025 glede na januar 2025,

lahko vidimo, da je v trgovini na drobno (G 47) prisotna rast real-

nih prihodkov za 0,7 %. V trgovini z živili so prihodki na mesečni

ravni upadli za 1,3 %, v trgovini z neživili pa za 0,5 %.

Iz kumulativnih podatkov za prva dva meseca leta 2025 glede na

leto 2024 izhaja, da so realni prihodki v trgovini na drobno (G 47)

nižji za 3,6 %, največja rast je bila v trgovini z motornimi gorivi (G

47.3) za 3,8 %. Nekoliko nižja rast je bila v trgovini z živili, kjer so

prihodki narasli za 2,1 % in v trgovini z neživili, kjer so narasli za

1,8 %. Prihodki v trgovini z motornimi vozili (G 45) so višji za 3,6%.

Realni prihodki v trgovini na drobno 2024 so na primerljivih rav-

neh z letom 2023, na začetku leta 2025 je sicer prisotna manjša

rast prihodkov, vendar pa zaenkrat še ne moremo trditi, da gre za

stabilen trend rasti.

Indeksi nominalnega in realnega prihodka v trgovini na drobno in v trgovini z motornimi

vozili ter od popravil le-teh za februar 2025



Nominalni indeksi Realni indeksi

 feb 25 /

jan 25

feb 25 /

feb 24

feb 25 /

jan 25

feb 25 /

feb 24

feb 25 /

jan 25

1) 3)

feb 25 /

feb 24

1) 2)

45 Trgovina z motornimi vozili in popravila motornih vozil 97,0 101,3 97,0 101,8 96,9 103,8

47 Trgovina na drobno, razen z motornimi vozili 96,0 101,4 95,5 99,9 100,7 104,2

47 brez 47.3 Trgovina na drobno, brez motornih goriv 95,3 100,3 94,7 99,0 98,6 100,1

47.3 Motorna goriva v specializiranih prodajalnah 99,3 107,3 100,1 104,6 103,1 103,5

47.11+47.2 Trgovina z živili, pijačami in tobačnimi izdelki 95,4 100,8 94,9 98,3 98,7 100,9

47.19+47.4+47.5+47.6+47.7+47.8+47.9 Trgovina z neživili, brez motornih goriv 95,2 99,9 94,5 99,4 99,5 100,7

1) V podatkih je izločen vpliv spremembe cen.

2) V podatkih je izločen vpliv koledarja.

3) V podatkih je izločen vpliv sezone in koledarja.

Vir: Statistični urad RS, preračun TZS, april 2025. P.G.

Indeksi nominalnega in realnega prihodka v trgovini za januar 2025



Nominalni indeksi Realni indeksi

 jan 25 /

dec 24

jan 25 /

jan 24

jan 25 /

dec 24

jan 25 /

jan 24

jan 25 /

dec 24

1) 3)

jan 25 /

jan 24

1) 2)

G Trgovina 93,2 103,9 93,3 103,7 101,7 104,3

45 Trgovina z motornimi vozili in popravila motornih vozil 103,0 102,6 102,9 103,1 102,8 103,4

45.1+45.3+45.4 Motorna vozila, motorna kolesa, rezervni deli, oprema 104,8 103,3 104,4 103,8 103,0 104,3

45.2 Vzdrževanje in popravila motornih vozil 88,7 96,7 88,3 95,2 97,6 95,6

46 Posredništvo in trgovina na debelo, razen z motornimi vozili 94,3 104,1 93,5 104,3 101,1 105,5

47 Trgovina na drobno, razen z motornimi vozili 86,9 104,4 87,3 103,0 102,2 103,0

47 brez 47.3 Trgovina na drobno, brez motornih goriv 83,7 103,9 84,4 102,9 102,3 102,9

47.3 Motorna goriva v specializiranih prodajalnah 108,2 106,8 107,5 103,4 108,0 104,0

47.11+47.2 Trgovina z živili, pijačami in tobačnimi izdelki 82,8 105,9 82,4 103,9 102,2 103,2

47.11 Nespecializirane prodajalne, pretežno z živili 83,1 106,0 82,8 104,0 103,0 103,5

47.2 Živila, pijače, tobačni izdelki v specializiranih prodajalnah 72,9 101,4 72,7 99,0 98,3 98,1

47.19+47.4+47.5+47.6+47.7+47.8+47.9 Trgovina z neživili, brez motornih goriv 84,4 102,3 85,8 102,2 101,7 102,8

WWW.TZSLO.SI

T – Informacije« so pripravili: Mija Lapornik, Marjanca Simsič, Nika Pečevnik, Primož Gorenc in Karmen Fortuna. Uporaba in objava podatkov (delno ali v celoti)

je dovoljena le z navedbo vira. Odgovorna urednica: Karmen Fortuna. Lektoriranje: Karmen Fortuna. Izdajatelj »T-Informacij« je Trgovinska zbornica Slovenije,

Dunajska cesta 167, Ljubljana, tel.: 01 5898 212 ali 01 5898 213, e-naslov: info@tzslo.si, spletna stran: www.tzslo.si, TRR: SI56 0400 0027 8921 404 pri OTP

banki d.d. V skladu z Zakonom o davku na dodano vrednost (UL RS, št. 13/11 – UPB, s spremembami in dopolnitvami) se za to publikacijo plačuje 5 % davek

na dodano vrednost.

47.19 Nespecializirane prodajalne, pretežno z neživili 80,9 101,9 82,0 101,7 102,0 101,5

47.73+47.74+47.75 Farmacevtski, medicinski, kozmetični in toaletni izdelki v

specializiranih prodajalnah

98,0 107,5 97,9 106,4 111,0 107,2

47.51+47.71+47.72 Tekstil, oblačila, obutev in usnjeni izdelki v specializiranih

prodajalnah

77,9 105,0 86,2 106,5 104,4 106,5

47.43+47.52+47.54+47.59+47.63 Pohištvo, gospodinjske naprave, gradbeni

material, avdio in video zapisi v specializiranih prodajalnah

73,8 97,2 73,5 99,0 98,7 99,4

47.41+47.42+47.53+47.61+47.62+47.64+47.65+47.76+47.77+47.78

Računalniške, telekomunikacijske naprave, knjige, športna oprema, igrače

ipd. v specializiranih prodajalnah

86,5 109,3 87,9 108,3 102,8 109,0

47.91 Trgovina na drobno po pošti ali po internetu 82,6 92,3 84,2 92,6 99,9 91,4

47.52+47.59 Trgovina s pohištvom, gradbenim materialom v specializiranih

prodajalnah

74,6 91,8 74,5 92,1 97,8 92,0

47.43+47.54+47.63 Trgovina z gospodinjskimi napravami, avdio in video

zapisi v specializiranih prodajalnah

71,9 115,2 71,4 115,7 101,5 113,8

47+45 Skupaj trgovina na drobno, trgovina z motornimi vozili in popravila le-teh 92,1 103,7 93,1 103,1 103,1 103,8

1) V podatkih je izločen vpliv spremembe cen.

2) V podatkih je izločen vpliv koledarja.

3) V podatkih je izločen vpliv sezone in koledarja.

Vir: Statistični urad RS, preračun TZS, april 2025. P.G.

Kumulativni indeksi prihodka

Nominalni Realni

 jul-dec 24 /

jul-dec 23

jan-feb 25 /

jan-feb 24

jul-dec 24 /

jul-dec 23

jan-feb 25 /

jan-feb 24

G Trgovina 102,3 n. p. 103,4 n. p.

45 Trgovina z motornimi vozili in popravila motornih vozil 103,5 103,2 105,6 103,6

45.1+45.3+45.4 Motorna vozila, motorna kolesa, rezervni deli, oprema 103,3 n. p. 105,9 n. p.

45.2 Vzdrževanje in popravila motornih vozil 104,8 n. p. 103,6 n. p.

46 Posredništvo in trgovina na debelo, razen z motornimi vozili 103,1 n. p. 104,6 n. p.

47 Trgovina na drobno, razen z motornimi vozili 100,5 104,4 100,2 103,6

47 brez 47.3 Trgovina na drobno, brez motornih goriv 102,6 102,1 101,6 101,5

47.3 Motorna goriva v specializiranih prodajalnah 90,0 107,0 93,0 103,8

47.11+47.2 Trgovina z živili, pijačami in tobačnimi izdelki 102,9 103,1 101,2 102,1

47.11 Nespecializirane prodajalne, pretežno z živili 103,0 n. p. 101,3 n. p.

47.2 Živila, pijače, tobačni izdelki v specializiranih prodajalnah 101,4 n. p. 98,7 n. p.

47.19+47.4+47.5+47.6+47.7+47.8+47.9 Trgovina z neživili, brez motornih goriv 102,0 101,2 101,3 101,8

47.19 Nespecializirane prodajalne, pretežno z neživili 99,6 n. p. 99,0 n. p.

47.73+47.74+47.75 Farmacevtski, medicinski, kozmetični in toaletni izdelki v specializiranih

prodajalnah

100,4 n. p. 97,1 n. p.

47.51+47.71+47.72 Tekstil, oblačila, obutev in usnjeni izdelki v specializiranih prodajalnah 105,9 n. p. 106,8 n. p.

47.43+47.52+47.54+47.59+47.63 Pohištvo, gospodinjske naprave, gradbeni material, avdio in

video zapisi v specializiranih prodajalnah

102,2 n. p. 103,2 n. p.

47.41+47.42+47.53+47.61+47.62+47.64+47.65+47.76+47.77+47.78 Računalniške,

telekomunikacijske naprave, knjige, športna oprema, igrače ipd. v specializiranih prodajalnah

111,8 n. p. 110,7 n. p.

47.91 Trgovina na drobno po pošti ali po internetu 93,3 n. p. 94,0 n. p.

47.52+47.59 Trgovina s pohištvom, gradbenim materialom v specializiranih prodajalnah 98,5 n. p. 98,0 n. p.

47.43+47.54+47.63 Trgovina z gospodinjskimi napravami, avdio in video zapisi v

specializiranih prodajalnah

115,1 n. p. 116,4 n. p.

47+45 Skupaj trgovina na drobno, trgovina z motornimi vozili in popravila le-teh 101,5 n. p. 102,0 n. p.

Opomba: n. p. – ni podatka. Izločen vpliv koledarja.

Vir: Statistični urad RS, preračun TZS, april 2025. P.G.

Indeksi prihodka trgovine v EU

Podatki Eurostata kažejo, da so se v EU nominalni prihodki v tr-

govini na drobno (G 47) v januarju 2025 glede na januar 2024

povišali za 3,2 %, v Sloveniji pa so se povišali za 4,7 %. V enakem

obdobju realni indeksi, kjer je izločen vpliv inﬂacije, kažejo, da so

realni prihodki v EU v trgovini na drobno narasli za 2,0 %, v Slove-

niji pa so narasli za 3,0 %. Če izločimo prihodke v trgovini z mo-

tornimi gorivi je v EU prisotna rast prihodkov za 3,1 %, v Sloveniji

znaša rast 2,8 %. V trgovini z živili, pijačami in tobačnimi izdelki

so prihodki v EU narasli za 2,3 %, v Sloveniji za 2,9 %. V trgovini z

neživili brez motornih goriv so prihodki v EU zrasli za 1,1 %, med-

tem ko so v Sloveniji zrasli za 3,2 %. V trgovini z motornimi gorivi

so prihodki v EU upadli za 0,3 %, v Sloveniji pa so narasli za 4,0 %.

Primerjava s sosednjimi državami kaže na to, da izstopata Hrva-

ška in Madžarska, kjer dosegajo visoke rasti prihodkov v januarju

2025 glede na januar 2024 v večini dejavnosti trgovine. P.G.