ZBORNICA NOVIH PRILOŽNOSTI

III IZ DELA ZBORNICE

18. Strateška konferenca o trgovini

»Kako naj se trgovci (še bolj) približajo

slovenskemu potrošniku? - 12. november

2024, Kongresni center Brdo pri Kranju

V luči vseh ekonomskih in družbenih dogajanj tudi trgovci iščejo

nove poti do potrošnika. Zato bomo na letošnji že 18. konferenci

odstirali, kakšen je aktualni slovenski potrošnik, kako se mu tr-

govec lahko še bolj približa z zanimivimi elementi ponudbe, pa

tudi s svojim ugledom: kako le-ta vpliva na potrošnika in njegove

nakupne odločitve? Ves čas je potrebno slediti tudi globalnim in

evropskim trendom, zato je prav, da se vprašamo, kaj nam razvoj

trgovine prinaša v prihodnje? O vsem tem in še čem bomo razp-

ravljali z zanimivimi gosti in strokovnjaki s področja trgovine in

ugleda zaposlovalcev.

Veseli bomo vaše udeležbe v Kongresnem centru na Brdu pri Kra-

nju. Lepo vabljeni k čim prejšnji prijavi, prijavnica je objavljena na

spletni strani TZS www.tzslo.si. Dobrodošli!

Glasilo Trgovinske zbornice Slovenije, 10. september 2024, št. 26/24

TISKOVINA • Poštnina plačana pri pošti 1102 Ljubljana

NPK Drogerist/Drogeristka: jesenski rok za prijavo: 15. 10. 2024

PROGRAM KONFERENCE

8:30 - 9:00 Registracija udeležencev

9:00 - 9:20 OTVORITEV KONFERENCE

mag. Mariča LAH, predsednica TZS

prof. dr. Tomaž TURK, dekan, Ekonomska

fakulteta, UL

9:20 – 10:30 1. SEKCIJA: DRUŽBENI IN EKONOMSKI TRENDI

TRGOVINE DANES IN JUTRI

prof. dr. Jože P. DAMIJAN, Ekonomska fakulteta,

dr. Mitja PIRC, direktor, A.T. Kearney Svetovanje

d.o.o.

Anna MAKOWSKA NOWAK, South Eastern

Europe Businesses Development Manager at

Techtronic Industries - TTI

10.30 – 10.40 ODMOR

10:40 – 11:45 2. SEKCIJA: PROFILI SLOVENSKEGA

POTROŠNIKA IN VPOGLED NA SOSEDNJE

TRGE – SMO KAJ DRUGAČNI?

Andraž ZORKO, partner in direktor, Valicon d.o.o.

Darko DUJIČ, direktor, WeTeh d.o.o.

Lidija RUDEN KOSTREVC, direktorica, GA

Adriatic d.o.o.

Moderira: prof. dr. Tanja Dmitrović, Ekonomska

fakulteta, UL

11:45 – 12:45 KOSILO

12:45 – 13:30 3. SEKCIJA: DOBRE PRAKSE DOMA - KAJ SE

(ŠE) LAHKO NAUČIMO IZ TUJINE?

Barbara JANŽEKOVIČ, CMO, Intersport ISI, d.o.o.

Andrej PLANINA, direktor divizije, Špica

International d.o.o.

Sibela MURIĆ, direktorica, Infraslim d.o.o.

Moderira: prof. dr. Maja ZALAZNIK, Ekonomska

fakulteta, UL

13:30 – 14:30 OKROGLA MIZA: TRGOVEC DANES IN V

PRIHODNJE, KAJ PA POTROŠNIK?

Matjaž HAN, minister, Ministrstvo za

gospodarstvo, turizem in šport

Sašo BERGER, predsednik uprave, Petrol d.d.

Aleš ČERNE, direktor, Hervis d.o.o.

Helena DRAŠKOVIĆ, svetnica,

Magistrat International d.o.o.

David KOVAČIČ, generalni direktor,

Spar Slovenija d.o.o.

Tomislav KRAMARIĆ, generalni direktor,

Mercator d.o.o.

Samo KUPLJEN, direktor, Bauhaus, d.o.o., k.d.

Moderira: prof. dr. Maja ZALAZNIK, Ekonomska

fakulteta, UL

Vljudno vabljeni!

mag. Mariča LAH, l. r. prof. dr. Tomaž TURK, l. r.

Predsednica TZS Dekan Ekonomske fakultete, UL

SPLOŠNI POGOJI IN KOTIZACIJA:

Kotizacija za udeležbo na konferenci znaša:

 za člane TZS: 65,00 EUR z vključenim DDV na udeleženca,

 za nečlane TZS: 180,00 EUR z vključenim DDV na udeleženca,

 za udeležence iz ministrstev in drugih javnih institucij ter orga-

nizacij in fakultet: 65,00 EUR z vključenim DDV na udeleženca.

Popusti:

 20 % za študente,

 za večje število prijavljenih udeležencev iz istega podjetja

imajo člani TZS za vsakih dopolnjenih deset prijavljenih ude-

ležencev popust za njihovo udeležbo v višini 30 %.

ZBORNICA NOVIH PRILOŽNOSTI

Znesek kotizacije nakažite na TRR pri OTP banki: SI56 0400

0027 8921 404 – sklic 3007. Prijavnico in dokazilo o plačilu nam

lahko pošljete po pošti: TZS, Dunajska cesta 167, 1000 Ljubljana

ali na e-naslov:info@tzslo.si.Znesek vplačane kotizacije se vrne

v primeru, da se pisno odjavite vsaj 3 delovne dni pred izvedbo

konference! Ob morebitni neudeležbi na dogodku brez predho-

dne odjave v navedenem roku se kotizacija plača, v primeru že

plačane kotizacije se ta ne vrača.

Prispevki tujih govorcev bodo podani v angleškem jeziku.

S prijavo potrjujete, da so prijavljene osebe predstavniki na-

vedenega podjetja. Posredovane osebne podatke bo TZS upo-

rabljala samo za namen izvedbe 18. Strateške konference o trgo-

vini, za obveščanja prijavljenih na konferenco ter posredovanje

morebitnih gradiv. Dogodek se snema in fotograﬁra.

V kolikor bi želeli tudi vi postati sponzor konference vas vljudno

prosimo, da nas kontaktirate - tajništvo TZS: info@tzslo.si ali

01 58 98 212/213. M.L., M.S.

III SPLOŠNA ZAKONODAJA

Stališče, pripombe in predlogi Trgovinske zbornice Slovenije k predlogom davčnih

predpisov

Tik pred poletjem je bil na portalu e-Demokracija objavljen sve-

ženj sprememb davčnih predpisov, ki vključuje: Zakon o spre-

membah in dopolnitvah Zakona o davčnem postopku (EVA 2021-

1611-0039), Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o davku

na dodano vrednost (EVA 2024-1611-0042), Zakon o spremembah

in dopolnitvah Zakona o dohodnini (EVA 2024-1611-0040), Zakon

o spremembah in dopolnitvah Zakona o davku od dohodkov prav-

nih oseb (2024-1611-0041), Uredbo o določitvi zneska trošarine za

alkohol in alkoholne pijače (EVA 2024-1611-0044), Zakon o dopol-

nitvah Zakona o davčnem potrjevanju računov (EVA 2024-1611-

0045) in Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o množič-

nem vrednotenju nepremičnin (EVA 2024-1611-0043). Na TZS smo

predloge navedenih predpisov obravnavali v okviru pristojnega

delovnega telesa - Komisije za davčno, ﬁnančno in računovodsko

področje ter drugih zainteresiranih teles in na podlagi razprave s

člani oblikovali stališče TZS do predlaganih sprememb ter podali

tudi pripombe in predloge, ki smo jih tekom javne razprave pos-

redovali Ministrstvu za ﬁnance.

TZS je ves čas poudarjala, da bi moral biti cilj davčnih sprememb

razbremenitev stroškov dela in posledično višje plače zaposlenih,

ustvarjanje pogojev za večjo konkurenčnost našega gospodar-

stva ter zmanjšanje administrativnih bremen, čemur pa predla-

gane spremembe ne sledijo, oziroma gredo v nekaterih prime-

rih, kot obrazloženo v nadaljevanju, celo v nasprotno smer – več

stroš kov in več administrativnih obremenitev za podjetja. TZS je

predlagala, da bi morala biti razbremenitev stroškov dela vklju-

čena v paket davčnih sprememb že zdaj in to tudi za domače za-

poslene, ki se jih v podanih predlogih zanemarja in bodo po teh

spremembah še v neenakem položaju s kadri iz tujine, za katere

bodo kot določeno s predlogom zakona veljale ugodnejše rešit-

ve preko davčne olajšave, s tem pa se postavlja tudi slovensko

šolstvo in pridobljene izkušnje z delom v Sloveniji, v podrejeni

položaj.

Predlog Uredbe o določitvi zneska trošarine za

alkohol in alkoholne pijače (EVA 2024-1611-0044)

Kot izhaja iz uvoda Predloga Uredbe o določitvi zneska trošarine

PRIJAVNICA

na 18. Strateško konferenco o trgovini

»Kako naj se trgovci (še bolj) približajo slovenskemu potrošniku?

12. november 2024, Kongresni center Brdo pri Kranju

Naziv in naslov podjetja:

Davčna številka: Matična številka:

Telefon: E-naslov (OBVEZNO*):

Ime in priimek udeležencev:

1. E-naslov:

2. E-naslov:

3. E-naslov:

4. E-naslov:

Datum: Podpis odgovorne osebe:

S prijavo potrjujete, da so prijavljene osebe predstavniki navedenega podjetja. Posredovane osebne podatke bo TZS uporabljala samo za namen izvedbe

18. Strateške konference o trgovini, za obveščanja prijavljenih na konferenco ter posredovanje morebitnih gradiv.



WWW.TZSLO.SI

za alkohol in alkoholne pijače (v nadaljevanju: predlog uredbe) se

s predlagano uredbo določa zvišanje zneska trošarine za alkohol

in alkoholne pijače, razen vina, in sicer gre za prvi korak v smeri

postopnega dvigovanja trošarin na alkohol in alkoholne izdelke,

tokrat v višini 7 odstotkov.

Predvidoma se s tem ukrepom zasledujejo cilji zdravstvene poli-

tike, podobno tudi pri predlaganem dvigu stopnje DDV pri slad-

kih pijačah. TZS predlaganim dvigom nasprotuje, pri čemer smo

opozorili tudi na položaj malih trgovcev ter predstavili stališče

Sekcije malih trgovcev in zadrug, ki deluje pri Trgovinski zbornici

Slovenije. Mali trgovci so ključni za vitalnost podeželja in ohrani-

tev mestnih jeder, ob tem pa je sekcija malih trgovcev opozorila,

da se predvsem na področju Primorske mali trgovci srečujejo z

masovnimi nakupi v sosednji Italiji, ker je le-ta zaradi bistveno

nižje trošarine, cenejša. Veliko se kupujejo pločevinke piva, tudi

naših proizvajalcev, mali trgovci, predvsem na podeželju, pa v

takih pogojih izgubljajo možnost preživetja, prebivalci, tudi ran-

ljive skupine, na teh območjih pa posledično izgubljajo možnost

redne preskrbe. Skrb malih trgovcev je, da se bodo nakupi v Italiji

zaradi takih ukrepov še povečevali, kar pa pomeni tudi odliv jav-

no ﬁnančnih prihodkov iz naslova trošarin in DDV iz Slovenije v

sosednje države.

Smiselno podobne pripombe veljajo tudi k Predlogu Zakona o

spremembah in dopolnitvah Zakona o trošarinah (EVA 2024-1611-

0059), ki je bil v javno razpravo dan v avgustu 2024.

Predlog Zakona o spremembah in dopolnitvah

Zakona o dohodnini (EVA 2024-1611-0040)

TZS je predlagala, da se ob tej spremembi zakona ponovno uve-

de usklajevanje dohodninske lestvice ob upoštevanju inﬂacije,

saj sedanja ureditev povzroča večanje davčne obremenitve.

Zeleni prehod, elektro mobilnost - Slovenija ima na področju zele-

nega prehoda največje izzive prav na področju prometa, saj emi-

sije iz prometa močno naraščajo, namesto da bi se zmanjševale,

zato je nujno potrebna pospešena elektriﬁkacija voznega parka.

Po pregledu Predloga Zakona o spremembah in dopolnitvah Za-

kona o dohodnini izhaja, da bo ničelna boniteta za privatno rabo

službenega vozila na električni pogon možna le še do vključno

davčnega leta 2029. Glede navedenega menimo, da bi bilo pot-

rebno pred morebitno ukinitvijo ničelne bonitete najprej preveri-

ti stanje glede doseganje ciljev iz NEPN na področju trajnostne

mobilnosti oziroma elektromobilnosti in šele na podlagi tega, ali

bomo te cilje dosegli, spreminjati pogoje na področju ukrepov,

ki so namenjeni spodbujanju zelenega prehoda na področju pro-

meta. Pri spremembi ukrepa ničelne bonitete za privatno rabo

službenega vozila na električni pogon je TZS predlagala uvedbo

avtomatizma na način, da se sprememba tega ukrepa veže na

doseganje ciljev države na področju elektriﬁkacije prometa, kot

so določeni v strateških ciljih, NEPN.

Ob navedenem smo izpostaviti tudi predlog, ki je pomemben

predvsem z vidika zmanjševanja administrativnih ovir. V Sloveniji

imamo dve zelo pomembni davčni spodbudi za električna vozila,

namreč možnost uveljavljanja vstopnega davka od nakupa elek-

tričnih osebnih vozil in boniteto za zasebno rabo službenega vo-

zila v višini 0 EUR. Žal pa v praksi pri kombinaciji obeh spodbud

prihaja do težav in namen zakonodaje še ni mogel biti dosežen.

Kljub nekaterim poenostavitvam v pravilniku o DDV se zaradi ob-

veznosti za obračun DDV na zasebno uporabo mnoga podjetja

ne odločajo za uveljavljanje vstopnega davka, posledično pa dva

dobro zamišljena ukrepa izničujeta drug drugega. TZS je poda-

la podporo rešitvi, da se kot poenostavitveni ukrep, ki odpravlja

administrativne ovire, predpostavi, da je delež zasebnih voženj

50 %. Podjetja bi tako lahko uveljavljala polovični vstopni davek

brez obveznosti za obračun DDV-ja na zasebno rabo. Menimo,

da je navedena rešitev dobra in da se jo vključi v napovedane

spremembe ustrezne davčne zakonodaje. Kot opcija pa je smi-

selno, da v zakonodaji ostane tudi sedanja ureditev – možnost,

da zavezanec uveljavlja 100 % odbitek DDV-ja, ob obveznosti

obračuna DDV na zasebno rabo. Glede na prejete informacije s

strani članov je podobna ureditev na Hrvaškem, Avstrija pa celo

omogoča 100 % uveljavljanje vstopnega davka brez obveze po

obračunavanju DDV na zasebno rabo.

Predlog Zakona o spremembah in dopolnitvah

Zakona o davku na dodano vrednost (ZDDV -1; EVA

2024-1611-0042)

Evidenca obračunanega DDV in evidenca odbitka DDV – neso-

razmernost ukrepa - Predlog Zakona o spremembah in dopol-

nitvah Zakona o davku na dodano vrednost predvideva pošiljanje

knjige izdanih in prejetih računov nadzornemu organu, kar naj bi

predstavljalo poenostavitev za davčne zavezance, vendar pa na

podlagi opravljene razprave s člani ugotavljamo, da bo ravno na-

sprotno. Dejansko ne gre za poenostavitev, ampak za zahtevo, da

davčni zavezanci izvedejo izredno velike investicije v programsko

opremo. Spremembe v IT programih, ki podpirajo te procese so

izredno drage, večja podjetja pa se že zdaj srečujejo s tem, da so

njihove knjige izdanih in prejetih računov ogromne in cele knjige

sploh ne morejo poslati. Z novim paketom davčnih sprememb in

tem ukrepom se podjetja le še dodatno administrativno in tudi

ﬁnančno obremenjuje. V časovnih rokih, ki se jih predvideva, nad-

gradnje IT sistemov ne bodo možne, večkrat pa smo postavili tudi

vprašanje glede potrebnih investicij v IT na strani nadzornega or-

gana, saj bo šlo za enormne količine podatkov. Menimo, da tega

ukrepa ni možno razumeti kot alternativo elektronskemu potrje-

vanju računov s strani FURS za pravne osebe, ampak zgolj v smeri

dodatne administrativne in ﬁnančne obremenitve brez kakršnih-

koli dodatnih ugodnosti za podjetja ter njihovih razbremenitev.

Tak ukrep bi najprej terjal pripravo dolgoročne strategije, ki bi

vključevala analizo predvsem z vidika enostavnosti in zmanjševa-

nja stroškov za podjetja.

Dvig stopnje DDV za pijače z dodanim sladkorjem,

sladili ali aromami ter pripravkov za pripravo pijač z

dodanim sladkorjem, sladili ali aromami – podali smo

vsebinsko enako stališče kot v primeru predlaganega dviga tro-

šarin.

Predlog Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona

o davku od dohodkov pravnih oseb (EVA 2024-1611-

0041)

Prenos davčnih izgub – TZS je predlagala, da se možnosti uve-

ljavljanja prenesenih davčnih izgub v sedaj veljavni ureditvi ZDD-

PO ne spreminja ter da se koriščenja časovno ne omejuje. Predla-

gane spremembe ZDDPO ne podpiramo glede na to, da se lahko

koristi davčna izguba samo v višini določenega odstotka davčne

osnove. V kolikor pa bi ostalo, da je prenos možen samo 5 let,

bi se moral nujno spremeniti odstotek koriščenja, na primer če

se omeji časovni rok je možna rešitev, da se lahko z nepokrito

izgubo pokriva davčna osnova v celoti.

Olajšava za vlaganja v digitalni in zeleni prehod - Prenos neizko-

riščenega dela olajšave za vlaganja v digitalni in zeleni prehod,

ki zmanjšuje davčno osnovo, v naslednja obdobja, kot določeno

v predlogu sprememb ZDDPO in ZDoh, podpiramo, vendar pa bi

želeli poudariti, da to ni edina ali celo ključna težava pri uvelja-

vljanju te olajšave. Kot ključno je potrebno glede olajšave v di-

gitalni in zeleni prehod oblikovati rešitve glede sledečih težav,

ZBORNICA NOVIH PRILOŽNOSTI

do katerih prihaja v praksi in katere tudi onemogočajo doseganje

ciljev tega ukrepa ali pa so tako administrativno zahtevne, da jih

je v praksi izredno težko ali pa nemogoče izvajati:

 Iz pojasnil FURS (ne iz zakona ali pravilnika) izhaja, da olaj-

šave za vlaganja v energetsko učinkovitost stavb ni mogoče

uveljavljati za stroške vgradnje, stroške podpornih storitev in

tudi ne za materiale, ki so z vidika izvedbe projekta nujni, niso

pa našteti v 6. členu pravilnika (primeroma elementi, ki so pot-

rebni za izvedbo strehe, kot so žlebovi in žlote, ki niso sestav-

ni del sistemov kritin z U-vrednostjo, ki je nižja ali enaka 0,3

W/m2 K). Olajšave naj bi uveljavljali za vlaganje v energetsko

učinkovitost stavb, a se upoštevajo le za material (ki ustre-

za predpisanim pogojem), ne pa za podporne storitve (kot je

vgradnja, montaža). To pomeni, da morajo najprej v podjetjih,

nato pa še kontrolorji FURS vsako olajšavo posebej priprav-

ljati in kontrolirati na ravni posamezne postavke na računu

(ali celo dela postavke), ne pa na način aktiviranja v knjigo-

vodskih evidencah, kot to velja npr. za olajšave za inves ticije.

Ključni problem pri tej olajšavi je njena vsebinska zahtevnost

(kontrola in razumevanje tehničnih zahtev), podjetja zahteva-

nih podatkov ne morejo dobiti iz računovodskih evidenc, tako

da na podlagi posameznega računa vodijo paralelne Excelove

evidence. To je neživljenjsko in zbirokratizirano. Davčna za-

konodaja bi morala nujno slediti računovodskim standardom.

 Energijska lestvica za določene izdelke, prenova - FURS ne

upošteva ustrezno spremembe energijske lestvice oziroma

energijskih nalepk, v primeru določenih proizvodov, na pri-

mer pri sijalkah. Energijsko najbolj učinkovit razred A je po

novem sistemu energijskega označevanja na začetku nam-

reč skoraj prazen iz preprostega razloga. To proizvajalcem

namreč pušča manevrski prostor za izboljšave in razvoj še

varčnejših izdelkov. Navedenega dejstva se žal ustrezno ne

upošteva pri uveljavljanju zelene olajšave, kar pomeni, da

zdaj skoraj noben izdelek iz skupine proizvodov, za katere že

veljajo prenovljene energijske lestvice, po novi lestvici ni več

v okviru olajšave, ob tem da so ti izdelki visoko energijsko

učinkoviti. Navedeno spremembo bi bilo potrebno ustrezno

upoštevati tudi pri uveljavljanju zelene olajšave.

Predlog Zakona o dopolnitvah Zakona o davčnem po-

trjevanju računov (EVA 2024-1611-0045)

Glede na razpravo v okviru pristojnega delovnega telesa zbornice

- Sekcije za prodajne avtomate, vending, ki deluje pri Trgovinski

zbornici Slovenije, smo opozorili, da bo implementacija predla-

ganih določb imela zelo velike stroškovne in organizacijske pos-

ledice. Kot prioritetni predlog smo izpostavili, da naj se veljavna

ureditev na področju prodajnih avtomatov ne spreminja ter da

se pri prodajnih avtomatih za blago še naprej vrši nadzor preko

zagotavljanja podatkov o prodaji na način zagotavljanja popisa

začetnih in končnih zalog, ki se ga opravi najmanj enkrat meseč-

no, kot to določa veljavna DDV zakonodaja oziroma Pravilnik o iz-

vajanju Zakona o davku na dodano vrednost. Navedene evidence

glede zaloge je možno zagotavljati pri prodaji blaga, ne pa tudi

pri storitvah, kjer pa je že danes določena obveznost davčnega

potrjevanja računov. TZS je ob tem izrazila oceno, da bodo stro-

ški implementacije veliko večji kot je ocena letnih javnoﬁnančnih

učinkov Predloga zakona, kar so potrdili tudi podatki, pridobljeni

z anketo med člani TZS. Upoštevati je potrebno, da morajo pod-

jetja v tem segmentu glede na njihov asortiment in način prodaje

za enaki ustvarjeni prihodek od prodaje kot v primeru enega kla-

sičnega prodajnega mesta z eno blagajno, IT nadgraditi na veliko

število prodajnih mestih, kjer se nahajajo avtomati. M.S.

III ŽIVILA

Pojasnilo Uprave RS za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin glede označevanja

perutninskega mesa na maloprodajnem računu

V nadaljevanju vas seznanjamo s pojasnilom Uprave RS za varno

hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin, ki smo ga pridobili na pod-

lagi sledečega vprašanja člana, kot sledi:

Vprašanje člana TZS

Katero oznako mora trgovec navesti na maloprodajnem računu

skladno s prilogo Pravilnika o spremembi in dopolnitvah Pravilni-

ka o zagotavljanju sledljivosti porekla za nepredpakirano sveže,

ohlajeno in zamrznjeno goveje, prašičje, ovčje, kozje in perutnin-

sko meso (Uradni list RS, št. 55/24), če je dobavitelj perutninsko

meso označil na sledeč način (lot iz dveh porekel mesa; zaključu-

jemo, da v skladu s tretjim odstavkom 5. člena Izvedbene uredbe

1337/2013):

Žival vzrejena: Avstrija/Slovenija,

Žival zaklana: Avstrija/Slovenija?

Odgovor Uprave RS za varno hrano, veterinarstvo in

varstvo rastlin

»Na podlagi vaših informacij tudi mi sklepamo, da je dobavitelj

meso označil v skladu s tretjim odstavkom 5. člena Izvedbene

uredbe 1337/2013. To pomeni, da lot sestavljata perutninsko

meso, ki je bodisi vzrejeno ali zaklano v eni ali drugi državi članici.

Iz tega izhaja, da za posamezen kos mesa v pakiranju ni mogoče

določiti niti države vzreje niti države zakola.

Ob upoštevanju določb Pravilnika o spremembi in dopolnitvah

Pravilnika o zagotavljanju sledljivosti porekla za nepredpakirano

sveže, ohlajeno in zamrznjeno goveje, prašičje, ovčje, kozje in pe-

rutninsko meso (Uradni list RS, št. 55/24), ki določa prehodno ob-

dobje in obliko navedbe informacij na maloprodajnem računu za

označevanje države porekla ali kraja izvora mesa, mora zato iz-

vajalec dejavnosti maloprodaje na računu navesti oznako porek la

mesa: »EU«.«

Vir: Povzeto po prejetem odgovoru Uprave RS za varno hrano, veterinar-

stvo in varstvo rastlin z dne 5. 9. 2024.

K.F.

Iz Uradnega lista EU

Živila in krma

 Uredba Komisije (EU) 2024/1987 zdne 30.julija 2024 ospre-

membi Uredbe (EU)2023/915 glede mejnih vrednosti niklja

vnekaterih živilih - UL EU, št. L 2024/1987 z dne 31. 7. 2024;

 Uredba Komisije (EU) 2024/2063 zdne 30.julija 2024 oza-

vrnitvi odobritve zdravstvene trditve na živilih, razen tistih, ki

WWW.TZSLO.SI

se nanašajo na zmanjšanje tveganja za nastanek bolezni ter

na razvoj in zdravje otrok - UL EU, št. L 2024/2063 z dne 31.

7. 2024;

 Izvedbena uredba Komisije (EU) 2024/2049 zdne 30.julija

2024 o odobritvi dajanja olja iz Schizochytrium limacinum

(TKD-1) kot novega živila na trg in ospremembi Izvedbene

uredbe (EU)2017/2470 - UL EU, št. L 2024/2049 z dne 31. 7.

2024;

 Izvedbena uredba Komisije (EU) 2024/2052 zdne 30.julija

2024 ospremembi Izvedbene uredbe (EU)2021/808 glede

področja uporabe in nekaterih izvedbenih meril analiznih me-

tod za ostanke farmakološko aktivnih snovi, ki se uporabljajo

pri živalih za proizvodnjo živil - UL EU, št. L 2024/2052 z dne

31. 7. 2024;

 Izvedbena uredba Komisije (EU) 2024/2061 zdne 30.julija

2024 o odobritvi dajanja na trg soka iz stebel rastline An-

gelica keiskei (sok iz stebel Ashitaba) kot novega živila in

ospremembi Izvedbene uredbe (EU)2017/2470 - UL EU, št. L

2024/2061 z dne 31. 7. 2024;

 Izvedbena uredba Komisije (EU) 2024/2062 zdne 30.julija

2024 ospremembi Izvedbene uredbe (EU)2017/2470 glede

speciﬁkacij novega živila olje iz Schizochytrium sp., bogato

zDHA in EPA - UL EU, št. L 2024/2062 z dne 31. 7. 2024;

 Izvedbena uredba Komisije (EU) 2024/2101 z dne 30.julija

2024 oodobritvi dajanja olja iz Schizochytrium sp. (CABIO-

-A-2) kot novega živila na trg in ospremembi Izvedbene ured-

be (EU)2017/2470 - UL EU, št. L 2024/2101 z dne 31. 7. 2024;

 Izvedbena uredba Komisije (EU) 2024/2102 zdne 30.julija

2024 ospremembi Izvedbene uredbe (EU)2017/2470 glede

pogojev uporabe novega živila 2′-fukozillaktoza in glede spe-

ciﬁkacij novega živila 2′-fukozillaktoza, proizvedena zderiva-

tnim sevom Escherichia coli BL-21 - UL EU, št. L 2024/2102 z

dne 31. 7. 2024;

 Izvedbena uredba Komisije (EU) 2024/2112 z dne 24. julija

2024 ovpisu imena vregister zaščitenih označb porekla in

zaščitenih geografskih označb (Dithmarscher Gans (ZGO)) -

UL EU, št. L 2024/2112 z dne 31. 7. 2024;

 Uredba Komisije (EU) 2024/2105 zdne 31.julija 2024 ozavr-

nitvi odobritve zdravstvene trditve na živilih, razen tistih, ki

se nanašajo na zmanjšanje tveganja za nastanek bolezni ter

na razvoj in zdravje otrok - UL EU, št. L 2024/2105 z dne 1. 8.

2024;

 Izvedbena uredba Komisije (EU) 2024/2017 zdne 25. julija

2024 ovpisu imena vregister zaščitenih označb porekla in

zaščitenih geografskih označb (Κασκαβάλι Πίνδου / Kashka-

vali Pindou / Κασκαβάλ Πίνδου / Kashkaval Pindou (ZGO)) - UL

EU, št. L 2024/2017 z dne 1. 8. 2024;

 Izvedbena uredba Komisije (EU) 2024/2114 z dne 25. julija

2024 ovpisu imena vregister zaščitenih označb porekla in

zaščitenih geografskih označb (Dalmatinski med (ZOP)) - UL

EU, št. L 2024/2114 z dne 1. 8. 2024;

 Izvedbena uredba Komisije (EU) 2024/2117 z dne 26. julija

2024 ovpisu imena vregister zaščitenih označb porekla in

zaščitenih geografskih označb (Caciottone di Norcia (ZGO)) -

UL EU, št. L 2024/2117 z dne 2. 8. 2024. K.F.

III IZOBRAŽEVANJE

Nacionalna poklicna kvaliﬁkacija Drogerist/Drogeristka – rok za prijavo: 15. 10. 2024

Na Trgovinski zbornici Slovenije izvajamo postopke preverjanja

in potrjevanja Nacionalne poklicne kvaliﬁkacije Drogerist/Droge-

ristka ter vse zainteresirane kandidate vljudno vabimo k prijavi.

OBVEŠČA: Vljudno vas vabimo, da se, v kolikor ste

tudi vi zainteresirani za pridobitev omenjenega certiﬁkata pri-

javite na jesenski rok 2024. Prijavnico z osebno zbirno mapo

dostavite svetovalki na TZS najkasneje do 15. oktobra 2024,

pregled osebnih zbirnih map s strani komisije pa bo potekal v

začetku novembra 2024.

Podrobnejše informacije glede postopka so vsem zainteresiranim

kandidatom na voljo na spletni strani TZS – zavihek Izobraževa-

nje – podzavihek NPK Drogerist/Drogeristka ali preko kontaktne

osebe na TZS: Karmen Fortuna – karmen.fortuna@tzslo.si ali

01 58 98 218. K.F.

Na kakšen način do izvajanja praktičnega usposabljanja z delom za dijake? – Vodnik

za delodajalce

Praktični del izobraževanja dijakov se v poklicnem in strokovnem

izobraževanju izvaja v obliki praktičnega pouka v šoli ter praktič-

nega usposabljanja z delom (v nadaljevanju: PUD), ki se izva-

ja pri delodajalcu. Slednji mora zagotavljati minimalne pogoje

glede delovnega prostora, opreme in dejavnosti, ki so potrebni

za doseganje ciljev praktičnega usposabljanja z delom v skladu z

izobraževalnim programom.

Ustreznost pogojev za izvajanje PUD se ugotavlja v postopku ve-

riﬁkacije učnega mesta, ki je prvi korak k sprejemu dijaka v vaše

delovno okolje. Postopek veriﬁkacije se začne z vlogo delodajal-

ca, ki jo ta naslovi na TZS (vloga je dostopna na povezavi: https://

www.tzslo.si/sl/izobrazevanje-javno-pooblastilo/ucna-mesta). Na

podlagi prejete vloge TZS vodi postopek veriﬁkacije, pri katerem

ugotavlja izpolnjevanje zgoraj navedenih zakonsko določenih

pogojev, med drugim tudi kvaliﬁciranost mentorja, ki ga mora

delodajalec določiti dijaku na opravljanju PUD. V skladu s tre-

nutno veljavno zakonodajo mora namreč mentor obvezno izpol-

njevati enega izmed naslednjih pogojev:

 imeti mojstrski ali delovodski ali poslovodski izpit ali

 imeti najmanj srednjo strokovno izobrazbo in tri leta delovnih

izkušenj z ustreznega področja ter pedagoško – andragoško

usposobljenost po programu, sprejetem s strani pristojnega

strokovnega sveta ali

 imeti srednjo poklicno izobrazbo in najmanj pet let delovnih

izkušenj z ustreznega področja ter opravljeno pedagoško –

andragoško usposobljenost po programu, sprejetem s strani

pristojnega strokovnega sveta.

V kolikor oseba ne izpolnjuje enega izmed zgornjih pogojev v

celoti ne more opravljati vloge mentorja dijaku na PUD, ustrezno

ZBORNICA NOVIH PRILOŽNOSTI

usposobljen mentor pa je eden izmed osnovnih pogojev za

uspešen postopek veriﬁkacije učnega mesta. Mentor je lahko

delodajalec sam ali oseba, ki je pri njem zaposlena na podlagi

pogodbe o zaposlitvi.

Ko veriﬁkacijska komisija ugotovi ustrezno izpolnjenost vseh zah-

tevanih pogojev, TZS izda odločbo ter vaše podjetje vpiše v register

učnih mest. Register učnih mest TZS je povezan tudi s centralnim

registrom učnih mest (CRUM), ki ga vodi Center RS za poklicno iz-

obraževanje (CPI) in je dostopen na povezavi: https://crum.cpi.si/.

Na ta način lahko dijaki, ki opravljajo PUD v trgovskih podjetjih,

tista podjetja, ki to možnost ponujajo, najdejo tudi po tej poti.

Postopek veriﬁkacije učnega mesta je brezplačen, kakor tudi

vse nadaljnje morebitne spremembe, ki jih delodajalec redno

sporoča TZS (denimo menjava mentorjev, dodajanje novih učnih

mest, novih poslovalnic ipd.).

Druga ključna faza organizacije PUD je sklepanje učne pogodbe,

v kateri se določijo pravice in obveznosti šole, dijaka in delodajalca

pri PUD. Učna pogodba je lahko kolektivna (delodajalec - šola) ali in-

dividualna (delodajalec – dijak ter njegovi starši). Ključna vsebinska

razlika med tema dvema vrstama pogodbe je, da se s sklenitvijo in-

dividualne učne pogodbe (ki se navadno ne sklepa le za posamezno

leto, ampak za ves čas dijakovega šolanja) lahko del izobraževanja,

ki je predviden za opravljanje praktičnega pouka, opravi v obliki

PUD. Dijak, ki ima sklenjeno individualno učno pogodbo, opravi

enkrat v času PUD, praviloma v drugem letniku, vmesni preizkus, s

katerim se preveri njegova praktična usposobljenost, vodenje zahte-

vane dokumentacije ter pogoje, v katerih se PUD izvaja.

Delodajalci z veriﬁciranimi učnimi mesti enkrat letno na poziv TZS

sporočijo napoved učnih mest za prihodnje šolsko leto.

Delodajalec lahko nalaga dijaku le tista dela, ki zagotavljajo pri-

dobitev poklicnih zmožnosti v skladu z izobraževalnim progra-

mom, med njegove dolžnosti pa se uvrščajo zlasti:

 omogočanje dijaku usposabljanje za pridobitev poklicne iz-

obrazbe,

 skrb, da bo dijak redno obiskoval šolo in druge obvezne obli-

ke izobraževalnega dela,

 omogočanje dijaku, poleg počitnic, še najmanj šest dodatnih

prostih delovnih dni za pripravo na zaključni izpit,

 izplačevanje dogovorjene nagrade dijaku,

 zagotovitev prehrane med delom ali povračilo stroškov za

prehrano med delom dijaku,

 skrb za varnost in zdravje pri delu ter seznanitev z ustreznimi

predpisi s tega področja,

 skrb za dobre odnose med delavci in dijaki ter nadzorova-

nje, kako dijak vodi predpisano dokumentacijo o praktičnem

usposabljanju.

Za več informacij in dodatna pojasnila vam je na voljo Tanja Rudolf

– telefon: 01 58 98 220 ali e-naslov: tanja.rudolf@tzslo.si. T.R.

III JAVNI RAZPIS

Javni razpisP7K-2 2024 – Krizno likvidnostni kredit

V Uradnem listu RS, št. 73/24, je objavljen javni razpis P7K-2

2024 – Krizno likvidnostni kredit, ki ga razpisuje Slovenski pod-

jetniški sklad.

Predmet produkta so krediti za mikro, mala in srednje velika

podjetja (v nadaljevanju MSP). Namen produkta je zagotoviti hit-

ro in ugodno ﬁnanciranje kot pomoč pri saniranju posledic ener-

getske krize na gospodarstvo.

Cilji javnega razpisa so omogočiti hiter dostop MSP-jem do ugod-

nega ﬁnanciranja, ki se kaže predvsem v nižji obrestni meri kre-

dita, brez stroškov odobravanja in vodenja,nižjih zavarovalnih

zahtevah,ročnosti kredita,možnosti koriščenja moratorija pri vra-

čilu kredita, omogočiti MSP-jem dostop do virov ﬁnanciranja po

ugod

nih pogojih ﬁnanciranja ter z omejitvijo izvajanja prekomer-

nih pos topkov odobritve kredita (enostavnejši in hitrejši postopek

pridobitve kredita), »preživetje« oziroma ohranitev poslovanja

podjetij, ohranitev delovnih mest.

Najnižji znesek kredita znaša 15.000,00 EUR, najvišji 100.000,00 EUR.

Kredit lahko krije do 100% vrednosti upravičenih stroškov projekta.

Javni razpis ima naslednja prijavna roka za oddajo vloge s prilo-

gami na ePortal Sklada: 24.9. 2024 do 14. ure in 22.10. 2024 do

14. ure. Merilo za pravočasno oddano vloge je sistemski datum

zabeležen ob elektronski oddaji vloge. Za pravočasno prispele

vloge štejejo tiste, ki bodo oddane na ePortal Sklada najkasneje

do 14. ure na dan prijavnega roka. Javni razpis bo odprt do 22.10.

2024 oziroma do porabe sredstev. V primeru, da bodo vsa raz-

pisana sredstva porabljena pred 22.10. 2024, bo Sklad objavil

zaprtje razpisa na internetni strani Slovenskega podjetniškega

sklada, zaprtje oznanil na e-portalu Slovenskega podjetniške

sklada in objavil zaprtje v prvem možnem Uradnem listu Repu-

blike Slovenije.

Več informacij je na voljo na spletni strani Slovenskega podjetni-

škega sklada. K.F.

III TRGOVINA V ŠTEVILKAH

Poročilo o gibanju plač za junij 2024

Statistični urad Republike Slovenije je v Uradnem listu RS, št.

73/24, objavil Poročilo o gibanju plač za junij 2024:

 Povprečna mesečna bruto plača na zaposleno osebo v Slove-

niji za junij 2024 je znašala 2.366,79 EUR in je bila za 1,0%

višja kot za maj 2024.

 Povprečna mesečna neto plača na zaposleno osebo v Slove-

niji za junij 2024 je znašala 1.501,97 EUR in je bila za 1,0%

višja kot za maj 2024.

 Povprečna mesečna bruto plača za obdobje januar–junij

2024 je znašala 2.325,33 EUR.

 Povprečna mesečna neto plača za obdobje januar–junij 2024

je znašala 1.478,34 EUR.

 Povprečna mesečna bruto plača za obdobje april–junij 2024

je znašala 2.350,98 EUR. P.G.

WWW.TZSLO.SI

Poročilo o koeﬁcientih rasti cen za julij 2024

Statistični urad Republike Slovenije je v Uradnem listu RS, št.

73/24, objavil Koeﬁciente rasti cen za julij 2024:

 Mesečni koeﬁcient rasti cen industrijskih proizvodov pri pro-

izvajalcih na domačem trgu julija 2024 v primerjavi z junijem

2024 je bil 0,001.

 Koeﬁcient rasti cen industrijskih proizvodov pri proizvajalcih na

domačem trgu od začetka leta do konca julija 2024 je bil –0,013.

 Koeﬁcient povprečne mesečne rasti cen industrijskih proi-

zvodov pri proizvajalcih na domačem trgu od začetka leta do

konca julija 2024 je bil –0,002.

 Koeﬁcient rasti cen industrijskih proizvodov pri proizvajalcih

na domačem trgu julija 2024 v primerjavi z istim mesecem

prejšnjega leta je bil –0,028.

 Mesečni koeﬁcient rasti cen življenjskih potrebščin julija 2024

v primerjavi z junijem 2024 je bil –0,001.

 Koeﬁcient rasti cen življenjskih potrebščin od začetka leta do

konca julija 2024 je bil 0,022.

 Koeﬁcient povprečne mesečne rasti cen življenjskih potreb-

ščin od začetka leta do konca julija 2024 je bil 0,003.

 Koeﬁcient rasti cen življenjskih potrebščin julija 2024 v pri-

merjavi z istim mesecem prejšnjega leta je bil 0,013.

 Koeﬁcient povprečne rasti cen življenjskih potrebščin od za-

četka leta do konca julija 2024 v primerjavi s povprečjem leta

2023 je bil 0,016. P.G.

Kumulativni indeksi prihodka

Nominalni Realni



jan-jul 24 /

jan-jul 23

jan-jun 24 /

jan-jun 23

jan-jul 24 /

jan-jul 23

jan-jun 24 /

jan-jun 23

G Trgovina n. p. 101,3 n. p. 101,2

45 Trgovina z motornimi vozili in popravila motornih vozil 104,5 104,8 107,3 107,5

45.1+45.3+45.4 Motorna vozila, motorna kolesa, rezervni deli, oprema n. p. 104,1 n. p. 107,4

45.2 Vzdrževanje in popravila motornih vozil n. p. 110,9 n. p. 109,2

46 Posredništvo in trgovina na debelo, razen z motornimi vozili n. p. 100,1 n. p. 100,0

47 Trgovina na drobno, razen z motornimi vozili 101,8 101,7 99,3 98,8

47 brez 47.3 Trgovina na drobno, brez motornih goriv 103,0 103,1 100,8 100,6

47.3 Motorna goriva v specializiranih prodajalnah 97,7 96,6 95,6 93,9

47.11+47.2 Trgovina z živili, pijačami in tobačnimi izdelki 103,8 104,0 102,1 102,2

47.11 Nespecializirane prodajalne, pretežno z živili n. p. 103,9 n. p. 102,1

47.2 Živila, pijače, tobačni izdelki v specializiranih prodajalnah n. p. 106,2 n. p. 103,7

47.19+47.4+47.5+47.6+47.7+47.8+47.9 Trgovina z neživili, brez motornih goriv 102,3 102,3 99,7 99,4

47.19 Nespecializirane prodajalne, pretežno z neživili n. p. 100,9 n. p. 98,5

47.73+47.74+47.75 Farmacevtski, medicinski, kozmetični in toaletni izdelki v

specializiranih prodajalnah

n. p. 104,6 n. p. 97,0

47.51+47.71+47.72 Tekstil, oblačila, obutev in usnjeni izdelki v specializiranih

prodajalnah

n. p. 104,8 n. p. 102,2

47.43+47.52+47.54+47.59+47.63 Pohištvo, gospodinjske naprave, gradbeni

material, avdio in video zapisi v specializiranih prodajalnah

n. p. 103,5 n. p. 102,6

47.41+47.42+47.53+47.61+47.62+47.64+47.65+47.76+47.77+47.78 Računalniške,

telekomunikacijske naprave, knjige, športna oprema, igrače ipd. v specializiranih

prodajalnah

n. p. 98,9 n. p. 96,2

47.91 Trgovina na drobno po pošti ali po internetu n. p. 101,7 n. p. 100,8

47.52+47.59 Trgovina s pohištvom, gradbenim materialom v specializiranih

prodajalnah

n. p. 101,4 n. p. 99,5

47.43+47.54+47.63 Trgovina z gospodinjskimi napravami, avdio in video zapisi v

specializiranih prodajalnah

n. p. 109,6 n. p. 110,1

47+45 Skupaj trgovina na drobno, trgovina z motornimi vozili in popravila le-teh n. p. 102,6 n. p. 102,2

Opomba: n. p. – ni podatka. Izločen vpliv koledarja.

Vir: Statistični urad RS, preračun TZS, september 2024. P.G.

Indeksi nominalnega in realnega prihodka v trgovini na drobno in v trgovini z motornimi

vozili ter od popravil le-teh

Podatki Statističnega urada RS (SURS) kažejo, da so realni pri-

hodki v trgovini na drobno (G 47) v juliju 2024 glede na julij 2023

višji za 2,4 %. V trgovini z motornimi gorivi so prihodki v enakem

obdobju narasli za 6,1 %. V kolikor bi upoštevali prihodke v trgo-

vini na drobno brez prodaje motornih goriv, bi bili ti prihodki višji

za 1,8 %. V trgovini na drobno z neživili brez motornih goriv so

se prihodki zvišali za 1,4%, prihodki v trgovini na drobno z živili

pa so se zvišali za 1,2 %. V trgovini z motornimi vozili in popravili

motornih vozil je prisotna 6,1 % rast glede na lanske prihodke. Če

primerjamo prihodke na mesečni ravni, torej v juliju 2024 glede

na junij 2024, je v trgovini na drobno (G 47) prisotna rast za 1,6 %,

v trgovini z živili za 1,8 % in v trgovini z neživili za 0,7 %.

Iz kumulativnih podatkov za leto 2024 glede na leto 2023 izha-

ja, da so v obdobju januar - julij 2024 glede na enako obdob-

je leta 2023 realni prihodki v trgovini na drobno (G 47) nižji za

0,7 %, predvsem zaradi 4,6 % padca v trgovini z motornimi gorivi

(G 47.3). V trgovini z živili so se prihodki dvignili za 2,1 %, v trgovini

z neživili pa so upadli za 0,3 %. Prihodki v trgovini z motornimi

vozili (G 45) so višji za 7,3%. Realni prihodki so bili v večini leta

2023 nižji kot v letu 2022, v prvi polovici leta 2024 pa so zaenkrat

na primerljivih ravneh s prvo polovico leta 2023. Iz kumulativnih

podatkov za prvo polovico leta 2024 še lahko opazimo, da je bil

največji padec prihodkov v trgovini z motornimi gorivi, trgovini s

farmacevtskimi, medicinskimi in kozmetičnimi izdelki ter v ostali

specializirani trgovini (G 47.41 + … + G 47.78), najvišja rast prihod-

kov pa v trgovinah z motornimi vozili in trgovini z gospodinjskimi

napravami, avdio in video zapisi.

WWW.TZSLO.SI

T – Informacije« so pripravili: Mija Lapornik, Marjanca Simsič, Tanja Rudolf, Primož Gorenc in Karmen Fortuna. Uporaba in objava podatkov (delno ali v celoti) je

dovoljena le z navedbo vira. Odgovorna urednica: Karmen Fortuna. Lektoriranje: Karmen Fortuna. Izdajatelj »T-Informacij« je Trgovinska zbornica Slovenije, Dunajska

cesta 167, Ljubljana, tel.: 01 5898 212 ali 01 5898 213, e-naslov: info@tzslo.si, spletna stran: www.tzslo.si, TRR: SI56 0400 0027 8921 404 pri OTP banki d.d. V skladu z

Zakonom o davku na dodano vrednost (UL RS, št. 13/11 – UPB, s spremembami in dopolnitvami) se za to publikacijo plačuje 5 % davek na dodano vrednost.

Indeksi nominalnega in realnega prihodka v trgovini na drobno in v trgovini z motornimi

vozili ter od popravil le-teh za julij 2024

 Nominalni indeksi Realni indeksi



jul 24 /

jun 24

jul 24 /

jul 23

jul 24 /

jun 24

jul 24 /

jul 23

jul 24 /

jun 24

1) 3)

jul 24 /

jul 23

1) 2)

45 Trgovina z motornimi vozili in popravila motornih vozil 104,9 109,9 105,3 113,2 102,6 106,1

47 Trgovina na drobno, razen z motornimi vozili 104,5 105,3 105,4 104,7 101,6 102,4

47 brez 47.3 Trgovina na drobno, brez motornih goriv 103,1 104,9 104,5 104,0 101,4 101,8

47.3 Motorna goriva v specializiranih prodajalnah 111,6 107,1 110,9 108,4 101,6 105,8

47.11+47.2 Trgovina z živili, pijačami in tobačnimi izdelki 104,7 103,8 104,9 102,3 101,8 101,2

47.19+47.4+47.5+47.6+47.7+47.8+47.9 Trgovina z neživili, brez motornih goriv 101,8 105,8 104,2 105,3 100,7 101,4

1) V podatkih je izločen vpliv spremembe cen.

2) V podatkih je izločen vpliv koledarja.

3) V podatkih je izločen vpliv sezone in koledarja.

Vir: Statistični urad RS, preračun TZS, september 2024. P.G.

Indeksi nominalnega in realnega prihodka v trgovini za junij 2024

 Nominalni indeksi Realni indeksi



jun 24 /

maj 24

jun 24 /

jun 23

jun 24 /

maj 24

jun 24 /

jun 23

jun 24 /

maj 24

1) 3)

jun 24 /

jun 23

1) 2)

G Trgovina 96,9 95,7 97,2 95,4 101,1 102,6

45 Trgovina z motornimi vozili in popravila motornih vozil 92,3 92,1 92,8 94,7 103,2 104,7

45.1+45.3+45.4 Motorna vozila, motorna kolesa, rezervni deli, oprema 92,2 91,6 92,8 94,4 103,0 104,4

45.2 Vzdrževanje in popravila motornih vozil 93,4 97,9 93,6 97,6 100,2 106,3

46 Posredništvo in trgovina na debelo, razen z motornimi vozili 97,1 96,2 97,6 95,6 102,1 104,4

47 Trgovina na drobno, razen z motornimi vozili 99,2 97,0 99,7 95,8 98,8 99,7

47 brez 47.3 Trgovina na drobno, brez motornih goriv 98,8 95,7 99,0 94,4 99,6 98,6

47.3 Motorna goriva v specializiranih prodajalnah 101,1 103,3 103,2 103,4 97,0 105,5

47.11+47.2 Trgovina z živili, pijačami in tobačnimi izdelki 99,5 97,7 99,5 96,7 97,9 100,2

47.11 Nespecializirane prodajalne, pretežno z živili 99,5 97,7 99,5 96,8 97,7 100,1

47.2 Živila, pijače, tobačni izdelki v specializiranih prodajalnah 99,0 97,2 98,7 95,4 99,6 101,7

47.19+47.4+47.5+47.6+47.7+47.8+47.9 Trgovina z neživili, brez motornih goriv 98,2 94,2 98,6 92,7 100,1 98,0

47.19 Nespecializirane prodajalne, pretežno z neživili 91,9 93,1 92,0 91,9 97,3 94,2

47.73+47.74+47.75 Farmacevtski, medicinski, kozmetični in toaletni izdelki v

specializiranih prodajalnah

99,5 96,1 99,0 92,4 101,4 99,1

47.51+47.71+47.72 Tekstil, oblačila, obutev in usnjeni izdelki v specializiranih

prodajalnah

108,7 95,3 109,8 94,3 96,5 94,3

47.43+47.52+47.54+47.59+47.63 Pohištvo, gospodinjske naprave, gradbeni

material, avdio in video zapisi v specializiranih prodajalnah

94,7 96,3 95,6 97,1 101,3 105,7

47.41+47.42+47.53+47.61+47.62+47.64+47.65+47.76+47.77+47.78 Računalniške,

telekomunikacijske naprave, knjige, športna oprema, igrače ipd. v specializiranih

prodajalnah

97,6 94,2 97,8 92,0 98,5 95,4

47.91 Trgovina na drobno po pošti ali po internetu 98,8 88,2 99,1 87,8 106,8 103,1

47.52+47.59 Trgovina s pohištvom, gradbenim materialom v specializiranih

prodajalnah

91,2 92,1 91,3 91,7 100,1 99,1

47.43+47.54+47.63 Trgovina z gospodinjskimi napravami, avdio in video zapisi v

specializiranih prodajalnah

108,0 112,3 108,1 113,4 104,5 122,7

47+45 Skupaj trgovina na drobno, trgovina z motornimi vozili in popravila le-teh 96,7 95,3 96,8 95,3 99,5 100,5

1) V podatkih je izločen vpliv spremembe cen.

2) V podatkih je izločen vpliv koledarja.

3) V podatkih je izločen vpliv sezone in koledarja.

Vir: Statistični urad RS, preračun TZS, september 2024. P.G.

Indeksi prihodka trgovine v EU

Podatki Eurostata kažejo, da so se v EU nominalni prihodki v tr-

govini na drobno (G 47) v prvi polovici leta 2024 glede na enako

obdobje lani povišali za 2,2 % (v Sloveniji so se povišali za 1,7 %),

medtem ko v enakem obdobju realni indeksi, kjer je izločen vpliv

inﬂacije, kažejo, da so realni prihodki v EU v trgovini na drobno

narasli za 0,3 % (v Sloveniji so padli za 1,2 %). Če izločimo prihod-

ke v trgovini z motornimi gorivi je v EU prisotna rast prihodkov za

0,4 % (v Sloveniji znaša rast 0,6 %). V trgovini z živili, pijačami in

tobačnimi izdelki so prihodki v EU ostali na enaki ravni, v Sloveniji

pa so narasli za 2,2 %, v trgovini z neživili brez motornih goriv so

prihodkih v EU zrasli za 0,6 %, v Sloveniji so upadli za 0,6 %. V

trgovini z motornimi gorivi so prihodki v EU ostali na enaki ravni,

v Sloveniji pa so padli za 6,1 %. P.G.