ZBORNICA NOVIH PRILOŽNOSTI
Profil slovenskega potrošnika: v čem smo drugačni
od sosedov?
Nova realnost pa ni le tehnološka, temveč predvsem družbena.
»Vstopamo v obdobje permakriz,« navaja Andraž Zorko, partner in
direktor Valicona. Po pandemiji, ki je pokazala, da potrošniki na vsa-
ko novo krizo reagirajo manj intenzivno, je vojna v Ukrajini prinesla
novo obdobje negotovosti. Rezultat je, da potrošniki dojemajo tre-
nutno situacijo kot utrujajočo in neprijetno, pri čemer jih najbolj skrbi
recesija, morebitno pomanjkanje in splošno dogajanje v državi.
Slovenski potrošnik se od svojih sosedov razlikuje predvsem po
strategijah spopadanja s krizo. Medtem ko se hrvaški, srbski, bo-
sanski potrošniki redkeje zatekajo k iskanju cenejših alternativ, Slo-
venci pogosteje iščejo ugodnejše izdelke in se odrekajo nepotreb-
nim nakupom. Kaže se tudi razslojevanje med potrošniki in v družbi
- medtem ko se je del potrošnikov moral prilagoditi z zmanjšanjem
porabe, predvsem v gostinstvu in turizmu, pa tisti, ki so ohranili
kupno moč, stremijo k še dražjim izdelkom. Nekateri potrošniki, ki
prej niso razmišljali o cenah, danes skrbno tehtajo vsak nakup in
iščejo alternative bodisi v drugih trgovinah bodisi na spletu. Ob tem
pa se poraja tudi vprašanje, ali se res prilagajamo novim razmeram
ali zgolj nostalgično hrepenimo po časih, ko je bilo bolje.
Kljub trenutnemu upadu zaupanja v spletno trgovino pa številke
kažejo drugačno sliko o dolgoročnem potencialu digitalnega na-
kupovanja. »Verjamem, da spletna trgovina še vedno prihaja,« je
optimističen mag. Darko Dujič, direktor We Teh d.o.o. Analiza re-
gionalnega trga razkriva, da so Slovenija, Hrvaška in Srbija vsaka
dosegle približno milijardo dolarjev prometa v spletni trgovini. Ce-
lotna regija s 4,5 milijardami dolarjev sicer dosega le 40 odstotkov
globalnega povprečja, kar kaže na precejšen prostor za rast.
V zadnjih 12 mesecih je kar 80 odstotkov Slovencev opravilo sple-
tni nakup, s povprečno vrednostjo 68,40 evrov. Vendar pa tradi-
cionalne trgovce vse bolj izzivajo novi igralci. Posebej zanimiv je
primer TikToka, ki s svojim inovativnim pristopom močno spremi-
nja pravila igre. »Z novimi tehnologijami bo izredno pomembno,
da smo proaktivni, ker se lahko marsikaj spremeni v zelo kratkem
času,« opozarja Dujič.
Moč novih platform potrjujejo tudi podatki - osem tujih trgovcev
obvladuje prvih deset mest v regiji z več kot 2,7 milijoni obiskov.
»Temu« je v samo enem letu postal druga najmočnejša platforma
v Sloveniji in na Hrvaškem, v Srbiji pa je v zgolj dveh mesecih za-
sedel šesto mesto. Pri tem je zgovoren podatek, da je platforma v
ZDA zabeležila kar 172 milijonov registriranih uporabnikov v 12 me-
secih. V prihodnjih petih letih naj bi trg spletne trgovine v jadranski
regiji dosegel 7 milijard dolarjev, kar predstavlja 56-odstotno rast
glede na leto 2024. Uspeh v tem razvijajočem se okolju bo temeljil
na močni blagovni znamki, kakovostni vsebini in zvestobi potrošni-
kov, medtem ko bodo umetna inteligenca in tehnološki napredki
ključni na področju optimizacije cen do sistemov dostave.
Specifičnost nakupnih procesov oziroma nakupovalnih navad
potrošnikov v avtomobilski industriji je predstavila Lidija Ruden
Kostevc, direktorica GA Adriatic d.o.o. Vedenje potrošnikov pri
nakupu vozil je nekoliko specifično glede na ostale blagovne sku-
pine, pri čemer je še toliko bolj pomemben osebni pristop. Pre-
gledna spletna stran je pomembna za pridobitev prvih informacij
o posameznih znamkah oziroma modelih vozil, vendar za nakup
še vedno ostaja ključna personalizirana izkušnja v prodajnem sa-
lonu. Vsekakor pa ne smemo podcenjevati poprodajnih storitev.
Dobre poslovne prakse doma – Kaj se (še) lahko nau-
čimo iz tujine?
Dobre prakse iz tujine ter vprašanje, ali lahko h krepitvi proda-
je pripomoreta večkanalnost in dobro poznavanje potrošnika in
njegovih potreb, so bile v ospredju panela, na katerem se je z
gosti pogovarjala dr. Maja Zalaznik, profesorica na Ekonomski
fakulteti Univerze v Ljubljani.
Kot je dejala Barbara Janžekovič, direktorica marketinga v pod-
jetju Intersport ISI, so morali pri krepitvi spletne trgovine največ
napora vložiti znotraj podjetja, predvsem v razumevanju, da fizič-
na trgovina spletne trgovine ne dojema kot konkurence, ampak
kot dopolnilno prodajno pot. »Danes prihodki iz spletne prodaje
dosegajo že 16 odstotkov. Več kot 60 odstotkov potrošnikov prev-
zema blago v fizičnih trgovinah, kar je za nas pomemben podatek.
Konverzija pa se ne dogaja samo na spletu, ampak jo lahko izvaja
tudi prodajno osebje.« Po besedah Barbare Janžekovič je pozi-
tivna plat spleta tudi, da pomaga pri optimizaciji zalog v prodajni
mreži, saj so ti podatki zelo v pomoč fizičnim enotam. »Skrajšali
smo čas odpreme blaga z 21 na 11 ur. Odpremljeno naročilo trgo-
vine pošiljajo same, imamo pa tudi centrale, kjer je prednostno na
voljo določeno blago.«
Andrej Planina, direktor divizije v podjetju Špica International, ki
je specializirano za avtomatizacijo procesov v podjetjih, je pouda-
ril, da pametni procesi v podjetjih vplivajo na različne segmente,
vključno s transportom in drugo javno infrastrukturo. Izpostavil je
neoptimalno izrabo logističnih poti v Sloveniji in potrebo za boljšo
izrabo prostora v dostavnih vozilih. Pojasnil je, da so za prevzem
blaga potrebni številni podatki. »Spekter je tako zelo širok, da se
jih ne da več upravljati na roke. Potrebna je dobra nabavna pod-
pora in stalna komunikacija s potrošniki. Potrošnika zanima, kdaj
je mogoča dostava izdelka, da si lahko organizira čas. Pomembna
je predaja informacij kurirskim službam in obratno, da kurirske
službe sporočijo trgovcu, da je bilo blago dostavljeno.« Po naved-
bah Andreja Planine imajo veliko prednost trgovci, ki obvladujejo
celotno oskrbovalno verigo.
»Prodaja je emocionalna izkušnja,« pravi Sibela Murić, direktori-
ca podjetja Infraslim, ki je razvila inovativen pristop k zdravemu
življenjskemu slogu, posebej prilagojen sodobni ženski. Podje-
tje ponuja celosten koncept, ki združuje najnovejšo tehnologijo
infrardečih žarkov z ekskluzivno izkušnjo. V komaj dveh letih ji
je uspelo razširiti blagovno znamko na 16 franšiz po vsej Slove-
niji, od tega so jih že prvo leto vzpostavili osem. »Uspelo nam
je zaradi dobrih temeljev za rast in širitve. Zgradili smo močno
prepoznavnost blagovne znamke, temelječo na kakovosti« je po-
jasnila Sibela Murić.
Strateški dialog politike in trgovine: Trgovec danes in
v prihodnje, kaj pa potrošnik?
Trgovci so v strateškem dialogu z ministrom za gospodarstvo,
turizem in šport Matjažem Hanom na okrogli mizi izpostavili
ovire, ki jih najbolj pestijo: pretirana regulacija, ki krepi biro-
kratske ovire in zmanjšuje profitabilnost, preobremenjenost
plač z dajatvami in prepoved poslovanja trgovin ob nedeljah,
zaradi katere se kupna moč seli v sosednje države. Minister
Han se je strinjal, da sta pretirana regulacija in nepredvidljivost
poslovnega okolja med najbolj perečimi problemi v Sloveniji.
Izpostavil je tudi, da Slovenija trenutno zaostaja pri izgradnji
zelene infrastrukture v primerjavi z drugimi državami v regiji.
Predstavniki trgovcev so v moderiranem pogovoru z ministrom za
gospodarstvo, turizem in šport Matjažem Hanom, ki ga je vodila
predsednica TZS mag. Mariča Lah, podali svoja mnenja o razme-
rah za poslovanje trgovcev in kaj lahko vlada naredi za izboljšanje
konkurenčnosti. Medtem ko je večina držav v letu 2024 deregu-
lirala različna področja in postopke, v Sloveniji situacija ostaja
drugačna, opozarja član uprave Petrola Jože Smolič. Trenutno
veljavna vladna uredba o oblikovanju cen določenih naftnih deri-
vatov še vedno določa višino marž na ravni izpred 15 let, zaradi
česar je profitabilnost iz naslova prodaje goriv negativna. Direktor
2