ZBORNICA NOVIH PRILOŽNOSTI

III IZ DELA ZBORNICE

Zaključki in fotogalerija z 18. Strateške

konference o trgovini – 12. november 2024,

Brdo pri Kranju

Obveščamo vas, da so na spletni strani TZS: www.tzslo.si pod

zavihkom »Izobraževanje – Strateška konferenca o trgovini« ob-

javljeni zaključki in fotogalerija z letošnje, 18. Strateške konfe-

rence o trgovini z nazivom »Kako naj se trgovci (še bolj) prib-

ližajo slovenskemu potrošniku?«, ki je potekala 12. novembra

2024 v Kongresnem centru Brdo pri Kranju. Fotogalerijo si

lahko ogledate tudi v prilogi zborničnega glasila T-Informacije,

številka 34/24 z dne 2. 12. 2024.

Ob tej priložnosti pa dodajamo, da bo v prihodnjem letu Strateška

konferenca o trgovini ponovno potekala v mesecu oktobru 2025,

zato vas vljudno vabimo k aktivnemu sodelovanju, in sicer nam

lahko na e-naslov: primoz.gorenc@tzslo.si – g. Primož Gorenc,

sporočite želene vsebine, ki bi jih bilo po vašem mnenju na kon-

ferenci potrebno nasloviti. M.L., K.F.

Glasilo Trgovinske zbornice Slovenije, 2. december 2024, št. 34/24

TISKOVINA • Poštnina plačana pri pošti 1102 Ljubljana

Program »ZaUpam«: na voljo je orodje NutriForm za digitalno podporo pri

izboljševanju sestave živil

Mali trgovci v boju za preživetje

Trgovinska zbornica Slovenije je na problemski konferenci

malih trgovcev in zadrug, ki je potekala 20. 11. 2024, poseb-

no pozornost namenila perečemu problemu zapiranja malih

prodajaln na podeželju in v mestnih središčih. Mali trgovci na-

mreč poleg svoje primarne vloge oskrbe prebivalstva predsta-

vljajo tudi ključno točko socialnega vključevanja starejših ob-

čanov in oseb z omejeno možnostjo gibanja ter zagotavljajo

dostop do nujnih storitev, kot je pošiljanje pošte. Konferenca

je združila deležnike iz gospodarstva, zadrug, uprave in lokal-

nih skupnosti v iskanju rešitev za izboljšanje konkurenčnosti

malih trgovcev in zadrug.

Ko se v vasi zapre trgovina, s tem ne izgine le možnost nakupa

osnovnih življenjskih potrebščin! Izgine središče družabnega

življenja, prostor srečevanja in ohranjanja skupnosti.

Podatki kažejo na poseben pomen mikro in malih trgovcev v slo-

venskem gospodarstvu. Ti namreč predstavljajo kar 96 odstotkov

vseh družb v dejavnosti trgovine. Mikro in mali trgovci zaposlujejo

39 odstotkov vseh zaposlenih v trgovini ter ustvarijo 28 odstotkov

vseh čistih prihodkov in tretjino neto dodane vrednosti, kar pre-

sega povprečje Evropske unije (EU). Posebej pomembno vlogo

imajo zadruge, kjer kar 78 odstotkov vseh zaposlenih v zadru-

gah – skupno 2.600 oseb – opravlja dela v trgovinski dejavnosti

in ustvari 86 odstotkov vseh prihodkov zadrug, kar je okoli 900

milijonov evrov, oziroma okoli milijardo evrov v sodelovanju s po-

vezanimi predelovalnimi podjetji.

»Ključen razlog, ki nas je motiviral k pripravi te konference, je

počasno in vztrajno zapiranje malih prodajaln tako na podeželju

kot v mestnih središčih,« opozarja mag. Mariča Lah, predsednica

Trgovinske zbornice Slovenije (TZS). Statistični podatki potrjujejo

zaskrbljenost: čisti prihodki od prodaje so se zmanjšali za več kot

10 odstotkov, pri čemer so majhne družbe zabeležile 10-odsto-

tni, mikro družbe pa kar 17-odstotni upad čistega dobička v letu

2023, glede na leto prej.

K negativnim trendom prispevajo dnevne migracije prebivalstva,

ki nakupe posledično opravijo na poti v mestnih središčih, in pre-

poved obratovanja prodajaln ob nedeljah in praznikih, pri čemer

je Slovenija praktično edina država s tako strogimi omejitvami.

»Mnoge države so podobne ukrepe glede prepovedi obratovanja

ob nedeljah in praznikih že odpravile ali jih omilile,« pojasnjuje

Lahova in dodaja: »K temu lahko dodamo še administrativne ovi-

re, ki so za vsa podjetja neverjetno breme, vendar nič ne kaže, da

bi se na ravni EU ali pri nas doma v Sloveniji z vso resnostjo lotili

procesa debirokratizacije.« Kot primer je izpostavila evidentiranje

delovnega časa, postopek sprejemanja ukrepov za zagotavljanje

pravice do odklopa pa tudi ﬁnančne obremenitve z vidika naras-

lih cen energentov, ﬁnanciranja dolgotrajne oskrbe, ki se prične

prihodnje leto, in prihajajoče pokojninske reforme.

Pomembno vlogo pri ohranjanju življenja na podeželju imajo tudi

zadruge, ki skupaj ustvarijo okoli 900 milijonov evrov prometa.

Skupaj s povezanimi predelovalnimi podjetji pa približno milijardo

evrov. »Zadruge so slovensko podeželje,« poudarja Borut Florjan-

čič, predsednik Zadružne zveze Slovenije. Zadruge se na manjših

lokacijah soočajo z izzivi naraščajočih cen energentov, pomanj-

kanjem delovne sile in težavami pri doseganju rentabilnosti. Kot

center gospodarske dejavnosti v večini odročnih krajev države

imajo zadružne prodajalne posebno družbeno odgovornost. »Če

se bomo umaknili iz krajev, kjer poslujemo, bo podeželje zamrlo,

zato je ključno vprašanje odnosa države do podeželja. Če država

ne prepozna njegove vitalne vloge, ne bomo izgubili le prodajaln,

ampak tudi drugo ključno infrastrukturo, vključno s šolami.«

»Z zapiranjem prodajaln bistveno poslabšujemo pogoje biva-

nja na podeželju,« je poudaril dr. Jože Podgoršek, predsednik

ZBORNICA NOVIH PRILOŽNOSTI

Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije. Po podatkih zbornice

Slovenija trenutno šteje 55 tisoč kmetijskih gospodarstev, stori-

tve malih trgovcev in zadrug pa so ključne za ohranjanje mladih

na podeželju. »Mladi si želijo živeti. Prav tako kot v mestu, želijo

imeti dostopne storitve v svojem okolju.« Opozoril je na izkušnje

drugih držav, kot sta Italija in Španija, ki se že vrsto let soočata s

t.i. »demografskimi puščavami« in v katere sedaj aktivno vlagata

z namenom njihove ponovne oživitve.

Skupna zgodba onkraj meja

Gost na konferenci je bil tudi Ivan Ćibarić, predsednik Zveze

združenj malih trgovcev Republike Hrvaške, ki je opisal težave

malih trgovcev v sosednji državi. Podobno kot v Sloveniji mali tr-

govci tudi na Hrvaškem nimajo podpore države, odvisni so pov-

sem od sebe, je dejal Ćibarić. Mali trgovci bi morali imeti mož-

nost, da se sami odločijo, koliko dni in časa v letu bodo delali,

saj imajo sedaj na izbiro le šestnajst nedelj, ko so lahko odprti.

Slovenske občine in mesta je pozval k podpori malim trgovcem,

denimo v obliki soﬁnanciranja stroškov za elektriko. Opozoril je

na vedno manjšo poseljenost podeželja, ki otežuje položaj malih

trgovcev, pa tudi pomen medsebojne pomoči in organiziranosti,

tudi s skupnimi nabavami preko zveze pri dobaviteljih, s čimer si

na Hrvaškem pomagajo tamkajšnji mali trgovci.

Osebni pristop kot recept za preživetje

David Tomovski, direktor Zavoda za trajnostni razvoj Kopra »Ko-

per OTOK«, ki ima za cilj povezovanje in pomoč podjetnikom v

starem mestnem jedru, je trenutne razmere za poslovanje malih

trgovcev ocenil kot otežene. Po ustanovitvi zavoda so se povezali

z Mestno občino Koper, s katero še vedno sodelujejo, v prvi vrsti

s predlogi rešitev za odpravo težav, s katerimi se nanje obračajo

člani. Osredotočajo se na lokalni nivo reševanja problemov, kot

so usklajevanje urnikov, uporaba javnih površin, takse in podob-

no. Med rešitvami, ki so jih predlagali, je bila ideja za ponovno pri-

vabljanje ljudi v mestno središče. Kot pravi, je nakup pri trgovcih v

starem mestnem jedru drugačen, bolj pristen, bolj oseben, in to je

dodana vrednost, na katero stavijo prodajalci v mestnih središčih.

Alarmantno opozorilo malih trgovcev: Vsak teden se

zapre kakšna podeželska prodajalna

Stanko Tomšič, direktor Kmetijske zadruge Trebnje-Krka, naj-

večje v Sloveniji z več kot 50 prodajnimi enotami, opozarja na

dolgotrajno problematiko zapiranja prodajaln. »To je stvar, ki je

zagotovo alarmantna, ni pa nova,« pojasnjuje. »Manjše prodajal-

ne se zapirajo, trgovine na podeželju ohranjamo mali trgovci in

zadruge, ravno zaradi naše družbene odgovornosti.«

Kljub družbeni vlogi se morajo zadruge prilagajati tržnim razme-

ram. Po njegovih besedah se gospodarske okoliščine glede obse-

ga prodaje najverjetneje ne bodo bistveno izboljšale. »Ljudje so

danes bolj mobilni in lahko opravijo nakupe tudi v bolj oddaljenih

krajih, manjše prodajalne pa v očeh potrošnikov predstavljajo

zgolj mesta za t.i. interventne nakupe – potrošnik kupi le tisto,

kar je pozabil kupiti drugje. Če država ne bo našla spodbud za

manjše prodajalne, te ne bodo preživele,« opozarja Tomšič. Pri

tem izpostavlja očitno nesorazmerje pri državni podpori: če lahko

država najde sredstva, ko gre za interes multinacionalk, bi se jih

dalo najti tudi za male trgovine in skrb za podeželje.

V Sloveniji smo priča sistemu brutalnega centralizma, ki nima pri-

merjave v Evropi, pa opozarja Aleksander Lemut, direktor podje-

tja Fama d.o.o. Vipava. Po njegovih besedah ta sistem sili več kot

sto tisoč ljudi s podeželja v vsakodnevne migracije v Ljubljano, kar

vztrajno prazni podeželje. Čeprav se je o problematiki podeželskih

prodajaln začelo govoriti že pred 20 leti, se razmere le še poslab-

šujejo. »Kar doživljamo zdaj, je nesprejemljivo.« Kljub obiskom raz-

ličnih ministrstev - za delo, regionalni razvoj in gospodarstvo, po

devetih mesecih ni vidnega napredka. Dobili smo najmanj še tri do-

datne predpise, ki jih ni možno izvajati v praksi, je opozoril Lemut.

»Pri nas se vsak teden zapre kakšna prodajalna. Potrebujemo sis-

temske rešitve, da jih ne bo potrebno zapreti še več. Ministrstvu

za kohezijo in regionalni razvoj smo predlagali, da bi majhne trgo-

vine izven občinskih središč pridobile status javnega servisa, na

odgovor še čakamo. Pri tem je izpostavil primer dobre prakse iz

Francije, kjer so vse podeželske trgovine, ki izpolnjujejo pogoje,

deležne državne pomoči.

Država trenutno ne izvaja ukrepov v pomoč trgovini

Vprašanje, ali poslovno okolje v Sloveniji omogoča preživetje ma-

lih trgovcev, je večplastno in zahteva medsektorsko sodelovanje,

pojasnjuje Franc Stanonik, vodja Sektorja za domače storitve na

Direktoratu za notranji trg Ministrstva za gospodarstvo, turizem

in šport. Po njegovih besedah je s pojavom velikih diskontnih

trgovin in nakupovalnih središč neizogibno, da male prodajalne

postajajo nekonkurenčne. »Drugo dejstvo je velik vzpon e-trgo-

vine. Predvsem pri mladih se spreminjajo nakupne navade,« kar

predstavlja še dodaten izziv za male trgovce.

»Čeprav na ministrstvu pri pripravi zakonodaje v medresorskem

usklajevanju predpisov poudarjamo, da za gospodarstvo ne sme

biti novih administrativnih in ﬁnančnih bremen,« Stanonik prizna-

va, »da več kot očitno pri teh zadevah nismo najbolj uspešni.«

»Država trenutno ne izvaja nobenih ukrepov, ki bi bili usmerjeni

izključno na področje trgovine,« je odkrito priznal Stanonik in do-

dal, da bo moralo ministrstvo temu posvetiti še veliko pozornosti.

Podporo malim trgovcem bi lahko ponudila tudi lokalna skupnost,

ki bi jim lahko ponudila ugodnejše najemnine, parkirna mesta in

podobno. V zaključku je male trgovce spodbudil z izzivom naj iz-

koristijo dejstvo, da aktualne razmere v lokalnem okolju obrnejo

v svoj prid in okrepijo svoj položaj v lokalnem okolju.

Razrešitev problematike zahteva sodelovanje tako na državni

kot občinski ravni, poudarja Metka Šošterič, vodja Sektorja za

načrtovanje regionalnega razvoja na Ministrstvu za kohezijo in

regionalni razvoj. Pri tem je predstavila že obstoječe možne uk-

repe ter izpostavila, da je skladen regionalni razvoj ena izmed

ključnih prioritet vseh resorjev. »Zato smo tudi pristopili k pripravi

novele zakona o spodbujanju skladnega regionalnega razvoja,«

pojasnjuje in dodaja, da so obmejna problemska območja pri tem

posebna prioriteta.

»Trgovino morajo vzdrževati potrošniki sami. Če v trgovino ne

hodijo, te ni,« pravi Andreja Erdlen iz Sektorja za načrtovanje re-

gionalnega razvoja. V analizi položaja je pojasnila, da problema-

tike zapiranja manjših prodajaln ni mogoče omejiti na določeno

razvojno regijo ali obmejno problemsko območje, kar dodatno

otežuje oblikovanje ciljnih ukrepov. Do možnosti subvencionira-

nja je zadržana: »Zelo težko je postaviti kriterije, kdo bo do njih

upravičen.« Ob sklicevanju na francoski model je opozorila na

pomembno razliko - tam so subvencije namenjene za ureditev

prostorov, ne pa za tekoče poslovanje.

V zaključku problemske konference je Mija Lapornik, izvršna di-

rektorica TZS, poudarila, da je bil tudi preko opravljene razprave

podan pozitiven pomen malih in zadružnih prodajaln ter proda-

jaln v mestnih središčih, tako za ohranjanje vitalnosti podeželja

kot tudi lokalne skupnosti in naše družbe kot celote. Ne želimo

si primerov izpraznjenega podeželja, kot ga že poznajo v nekate-

rih državah članicah EU. Na Trgovinski zbornici Slovenije bomo v

okviru Sekcije TZS malih trgovcev in zadrug, ki je bila tudi pobu-

dnica te konference, še naprej vodili strokovne aktivnosti tudi za

ohranjanje malih in zadružnih prodajaln. M.L., K.F., B.K., P.G.

WWW.TZSLO.SI

III SPLOŠNA ZAKONODAJA

Naprave za fotokopiranje in podobne tehnike reproduciranja v skladu z ZASP in tarife

SAZOR za privatno reproduciranje – vabilo članom za vključitev v delovno skupino TZS

Na TZS smo prejeli dopis kolektivne organizacije SAZOR, ki nas je

seznanila, da bo glede na obseg njihovega dovoljenja za kolektiv-

no upravljanje in zakonske podlage (Zakon o avtorski in sorodnih

pravicah – ZASP), pristopila k spremembam na področju tarif, ki za

nove naprave za fotokopiranje in druge podobne tehnike repro-

duciranja v skladu z ZASP trenutno izhajajo iz Uredbe o zneskih

nadomestil za privatno in drugo lastno reproduciranje (UL RS, št.

103/06, 63/16-ZASP). Kot navajajo, dovoljenje SAZOR obsega pra-

vice avtorjev in založnikov s področja književnosti, znanosti, publi-

cistike in njihovih prevodov v primeru (med drugim) reproduciranja

avtorskih del za privatno in drugo lastno uporabo ter, da ZASP do-

loča, da ima avtor pravico do pravičnega nadomestila za tonsko,

vizualno snemanje in za fotokopiranje svojega dela, ki se izvrši

pod pogoji privatne in druge lastne uporabe iz 50. člena ZASP.

Spomnimo, da se ta nadomestila glede na ZASP plačujejo ob prvi

prodaji ali uvozu novih naprav za fotokopiranje in od fotokopij,

narejenih za prodajo. S fotokopiranjem so izenačene tudi druge

podobne tehnike reproduciranja (primeroma veljavna uredba

navaja poleg fotokopirnih naprav tudi faks, tiskalnik, fototi-

skalnik in druge podobne naprave), zavezanci za plačilo teh

nadomestil pa so proizvajalci naprav za fotokopiranje ter imetniki

naprav, ki ponujajo odplačno fotokopiranje. Poleg proizvajalcev

so solidarno zavezani za plačilo nadomestil tudi uvozniki teh

naprav in nosilcev ob upoštevanju ZASP. Kot uvoz se šteje spro-

stitev blaga v prost promet v skladu s carinskimi predpisi Evrop-

ske skupnosti ter vsak vnos na ozemlje Republike Slovenije iz

drugih držav članic EU.

Na TZS glede na prejeti dopis SAZOR in nadaljnje aktivnosti obli-

kujemo širšo delovno skupino, zato vabljeni zainteresirani

člani, da nas kontaktirate ter se vključite v skupino in si na

ta način zagotovite, da boste tekoče informirani o aktivnostih na

tem področju ter, da aktivno sodelujete v nadaljnjih razpravah

glede bodočih pogojev in tarif. Vaš interes prosimo sporočite na:

info@tzslo.si. M.S., N.P.

Novosti pri implementaciji EU Uredbe o krčenju gozdov (2023/1115 - EUDR) - na voljo

smernice v slovenščini ter prijava v informacijski sistem je že omogočena

Člane seznanjamo, da so odslej na voljo Smernice za Uredbo

(EU) 2023/1115 o proizvodih, ki ne povzročajo krčenja gozdov,

v slovenskem jeziku. Povezava do smernic je na voljo na spletni

strani TZS.

Omogočena je tudi prijava gospodarskih subjektov v informa-

cijski sistem, preko katerega bo v prihodnje mogoče pripraviti

elektronske izjave o potrebni skrbnosti. Na spletni strani TZS naj-

dete tako povezavo do prijave, kot tudi do spletne podstrani s

podrobnostmi o informacijskem sistemu, vključno z videoposnet-

ki za usposabljanje in podrobnim uporabniškim priročnikom, v

katerem so opisani koraki registracije.

Postopek za sprejem predlaganega zamika uporabe te Uredbe je

trenutno še v teku, tako Evropski parlament, kot Svet sta izrazila

naklonjenost predlogu enoletnega zamika uporabe, odločitev naj

bi bila sprejeta do sredine decembra. O novostih vas bomo sproti

seznanjali. N.P.

Novosti pri navajanju cen ob znižanjih

Sodišče EU je v postopku predhodnega odločanja glede vpraša-

nja, ki ga je nanj naslovilo sodišče v Nemčiji, izdalo odločitev v

zadevi C-330/23, ki se nanaša na vprašanji:

„1. Ali je treba člen 6a(1) in (2) Direktive 98/6/ES razlagati tako, da

se lahko odstotek, ki je naveden v objavi znižane cene, nanaša

izključno na prejšnjo ceno v smislu člena 6a(2) te direktive?

2. Ali je treba člen 6a(1) in (2) Direktive 98/6/ES razlagati tako, da

se morajo oglaševalski poudarki, s katerimi naj bi se poudarila ce-

novna ugodnost neke ponudbe (kot je na primer poimenovanje

cene z izrazom ,vrhunska cena‘), če se uporabljajo v objavi znižane

cene, nanašati na prejšnjo ceno v smislu člena 6a(2) te direktive?“

Odločitev sodišča EU:Člen 6a(1) in (2) Direktive 98/6/ES Evrop-

skega parlamenta in Sveta z dne 16. februarja 1998 o varstvu po-

trošnikov pri označevanju cen potrošnikom ponujenih proizvodov

(UL, posebna izdaja v slovenščini, poglavje 15, zvezek 4, str. 32),

kot je bila spremenjena z Direktivo (EU) 2019/2161 Evropskega

parlamenta in Sveta z dne 27. novembra 2019, je treba razlagati

tako, da zahteva, da je treba znižanje cene proizvoda, ki ga trgo-

vec oglašuje bodisi v odstotkih bodisi v obliki oglasne navedbe,

s katero se želi poudariti ugodnost oglaševane cene, določiti na

podlagi„prejšnje cene“v smislu odstavka 2 tega člena.

Sodbaje v celoti, skupaj z opisom postopka in obrazložitvijo na

voljo na povezavi, ki jo najdete na spletni strani TZS.

Glede na navedeno sodbo je Ministrstvo za gospodarstvo, turizem

in šport v okviru brezplačnega Obnovitvenega seminarja na temo

Zakona o varstvu potrošnikov (ZVPot-1), ki je v organizaciji Akade-

mije TZS potekal 22. oktobra 2024 med drugim predstavilo novosti

pri navajanju cen ob znižanjih, ki jih povzemamo v nadaljevanju.

Še vedno velja splošno pravilo, da je pri znižanju cene blaga pot-

rebno navesti znižano ceno in prejšnjo ceno - to je najnižja cena,

ki jo je podjetje uporabljalo v zadnjih 30 dneh pred znižanjem

(15. člen ZVPot-1). V primeru navajanja dodatnih cen (denimo re-

dne cene) je potrebno paziti, da se ne zavaja potrošnikov in ne

odvrača pozornosti od prejšnje cene, to se presoja v okviru ne-

poštenih poslovnih praks. Še vedno tudi ostajajo enake situacije,

ki ne štejejo za znižanje cene blaga (9. člen Pravilnika o načinu

označevanja cen blaga, digitalnih vsebin in storitev ter objavi zni-

žanja cene blaga).

Novost je, da v primeru, ko podjetje ob znižanju cene blaga

poleg prejšnje in znižane cene navede tudi popust (kar ni

obvezno), je popust oziroma cenovno ugodnost po novem

potrebno odmeriti izključno glede na prejšnjo ceno in ne več

glede na kakšno drugo ceno (denimo redno). Ministrstvo je tudi

opozorilo, da v primeru, da bi bila prejšnja cena nižja od znižane

cene in podjetje objavi znižano ceno blaga, dejansko ne gre za

znižanje cen blaga, saj je edina referenčna cena, na katero se

ZBORNICA NOVIH PRILOŽNOSTI

po novem računa znižanje cene blaga, prejšnja cena. Če podjetje

oglašuje znižanje cene blaga, pri katerem je prejšnja cena nižja

ali enaka kot znižana cena, gre za zavajanje potrošnikov, da gre

za znižanje cene, kar je nepoštena poslovna praksa.

Opisane novosti so med drugimi vsebinami vključene tudi v gra-

divo, ki so ga udeleženci omenjenega seminarja prejeli po do-

godku, v kolikor z njim še ne razpolagate, nam to lahko sporočite

na e-naslov: info@tzslo.si in vam ga bomo posredovali. S strani

Ministrstva za gospodarstvo, turizem in šport smo na zastav-

ljena vprašanja članov pridobili tudi pojasnila, ki so objavljena

na naši spletni strani, pod zavihkom »Varstvo potrošnikov«.

N.P.

Obveznost za plačilo razlike trošarine ob zvišanju drobnoprodajne cene drobno

rezanega tobaka

V nadaljevanju povzemamo obvestilo Ministrstva za ﬁnance -

Finančne uprave RS (FURS), v zvezi z obveznostjo za plačilo

razlike trošarine ob zvišanju drobnoprodajne cene drobno re-

zanega tobaka, številka dokumenta 007-23/2024-10, z dne 27.

11. 2024, prejeto po e-pošti dne 27. 11. 2024.

OBVESTILO FURS

»V skladu z devetim odstavkom 8. člena Zakona o trošarinah (Ura-

dni list RS, št. 47/16 s spremembami) nastane obveznost za obra-

čun trošarine tudi takrat, ko se za drobno rezani tobak in cigarete

zviša drobnoprodajna cena (DPC). Zaradi navedenega osebe, ki

imajo drobno rezani tobak in cigarete na zalogi zunaj trošarinskih

skladišč, evidentirajo količino drobno rezanega tobaka in cigaret,

ki jih imajo na zalogi, ter obračunajo razliko trošarine. Podatke o

zalogi drobno rezanega tobaka in cigaret predložijo na obrazcu

»Obračun razlike trošarine za drobno rezani tobak in cigarete«,

ki je objavljen na spletni strani Finančne uprave RS. Trošarina se

plača najpozneje 60. dan po opravljenem popisu.

Trošarina se plača, če je znesek trošarine iz obračuna višji od 10

evrov.

V zvezi z navedenim vas obveščamo, da se bodo 1. 12. 2024 zviša-

le cene drobno rezanega tobaka navedenega v Obračunu razlike

trošarine za drobno rezani tobak in cigarete (v nadaljevanju Obra-

čun TRO-RAZ, z dne 30. 11. 2024), pri čemer se razpredelnica s sta-

ro in novo DPC drobno rezanega tobaka (Seznam drobnoprodaj-

nih cen drobno rezanega tobaka) nahaja na spletni strani FURS.

Glede na to, da se bodo DPC navedenega drobno rezanega to-

baka spremenile 1. 12. 2024, morajo zavezanci evidentirati količi-

no omenjenega drobno rezanega tobaka, ki ga imajo na zalogi,

na Obračunu TRO-RAZ na dan 30. 11. 2024. Ustrezno izpolnjen

Obračun TRO-RAZ, z dne 30. 11. 2024, se pristojnemu ﬁnančne-

mu uradu predloži do 15. 12. 2024. Ker je to nedelja, se rok za

navedeno predložitev obračuna v skladu s 45. členom Zakona o

davčnem postopku (Uradni list RS, št. 13/11 – uradno prečiščeno

besedilo z vsemi spremembami) prenese na prvi naslednji delov-

ni dan, to je ponedeljek, 16. 12. 2024. Obveznost za plačilo razlike

trošarine za znesek, ki je višji od 10 evrov, je potrebno poravnati

do 29. 1. 2025. Plačilo se izvrši v dobro podračuna št. SI5601100-

8881000030 – prehodni davčni podračun (PDP) države. Poleg

številke vplačilnega računa se na plačilnem nalogu obvezno na-

vede tudi številko sklica, ki je določena z modelom 19 v obliki:

oznaka modela 19, sklic (davčna številka plačnika – 29009).

Obračun TRO-RAZ, z dne 30. 11. 2024, ki služi tudi kot pripomoček

za izračun razlike trošarine, je prav tako dosegljiv tudi na spletni

strani FURS (področja Trošarine, Novice).

Po izpolnitvi navedenega Obračuna TRO-RAZ, se le-tega predloži

FURS po elektronski poti preko informacijskega sistema E-TROD.

Dostop do IS E-TROD je urejen preko portala e-Davki.

Za pomoč pri predložitvi Obračuna TRO-RAZ preko informacijske-

ga sistema E-TROD so navodila, ki so na voljo tudi v okviru kom-

ponente »Obvestila« v informacijskem sistemu E-TROD.«

Vir: Povzeto po obvestilu Ministrstva za ﬁnance - Finančne uprave

RS, številka dokumenta 007-23/2024-10 z dne 27. 11. 2024. B.K.

III ŽIVILA

Program »ZaUpam – podpora trgovskim podjetjem za dodatno izboljšanje sestave živil

in spodbujanje zdravih izbir«

Na voljo je orodje NutriForm za digitalno podporo pri izboljše-

vanju sestave živil.

Partnerji Programa »ZaUpam – podpora trgovskim podjetjem za

dodatno izboljšanje sestave živil in spodbujanje zdravih izbir« -

Trgovinska zbornica Slovenije, Inštitut za nutricionistiko in Institut

»Jožef Stefan« vse nosilce živilske dejavnosti, ki proizvajate ali

tržite živila na območju Republike Slovenije, vljudno vabimo k

uporabi informacijskega sistema NutriBase.

NutriBase je namenjen urejanju podatkov o sestavi živil ter

omogoča dodajanje novih živil in urejanje podatkov o obstoje-

čih živilih. Nosilci živilske dejavnosti lahko ta informacijski sistem

uporabljate brezplačno po predhodni registraciji.

Urejeni podatki o sestavi živil se med drugim delijo v mobilno apli-

kacijo VešKajJeš ter druge platforme (OPKP, Šolski lonec, CLAS

idr.), ki so namenjene ozaveščanju potrošnikov kot tudi raziskavam

in razvoju, predvidena pa je tudi povezava podatkov s seznamom

živil z nacionalnim znakom Dobra izbira, ko bo le-ta vzpostavljen.

V okviru programa »ZaUpam« je bilo v okviru NutriBase razvi-

to dodatno orodje NutriForm, ki uporabnikom nudi podporo

pri izboljševanju sestave živil. Orodje NutriForm je namenjeno

živilskim podjetjem za samoocenjevanje hranilne sestave živil in

kot pomoč pri izboljševanju sestave živil in pijač. NutriForm vklju-

WWW.TZSLO.SI

čuje pet modelov (Nutri-Score, FSANZ, WHO/SI in VešKajJeš; po

sprejemu nacionalnega predpisa pa bo aktivirana tudi možnost

proﬁliranja po kriterijih za uporabo znaka »Dobra izbira«) za pro-

ﬁliranje živil, ki se po svetu uporabljajo za različne namene – od

informiranja potrošnikov, omejevanja oglaševanja živil ali za stro-

kovno ocenjevanje hranilne sestave živil. Orodje NutriForm po

vnosu vseh zahtevanih vstopnih podatkov poda oceno živila po

vseh petih modelih in prikaže, kje na lestvici se le-to nahaja oziro-

ma izpiše kriterije, ki pri posameznem modelu niso bili doseženi.

Orodji NutriBase in NutriForm sta brezplačni za uporabo pre-

ko spletne povezave: https://nutribase.ijs.si/.

Za vse dodatne informacije smo vam na razpolago: Mija Lapornik,

vodja programa in Karmen Fortuna, sodelavka na programu –

01 58 98 218 in karmen.fortuna@tzslo.si. M.L. K.F.

Program soﬁnancira Ministrstvo za zdravje RS.

Evropska komisija je registrirala »seneno meso« z zajamčeno tradicionalno posebnostjo

Evropska komisija je v Uradnem listu Evropske unije objavila Iz-

vedbeno uredbo Komisije (EU) 2024/2890 z dne 11. novembra

2024 o določitvi pravil za uporabo Uredbe (EU) 2024/1143 Evrop-

skega parlamenta in Sveta v zvezi z vpisom zajamčene tradici-

onalne posebnosti v register Unije za zajamčene tradicionalne

posebnosti („Seneno meso“ (ZTP)), s katero je zaščitila »seneno

meso« kot zajamčeno tradicionalno posebnost.

Vlogo za zaščito »senenega mesa« je leta 2020 na ministrstvo

vložila Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije. Za »seneno

meso« goveda, drobnice in kopitarjev je značilno, da se proizva-

ja po tradicionalnih proizvodnih postopkih, saj je kombinacija

krmljenja sena in paše ter ima prednosti, ki so značilne za seneno

mleko in pašno meso. Za prirejo »senenega mesa« se zahteva

paša živali, ki mora v času vegetacijske dobe trajati minimalno

120 dni, pozimi pa se živali krmijo pretežno s suho voluminozno

krmo. Kot dopolnilna krma se lahko uporabljajo sveže križnice,

koruza, žita in korenovke, kot so sveža ogrščica, svež oves, sveža

koruza, krmna pesa, prepovedana pa je uporaba fermentirane

krme, kot npr. silaža krmnih rastlin, silirano zrnje žit, okrogle bale

v foliji, ipd. ter uporaba živali in krmil, ki so »gensko spremenje-

na«. Senena prireja mesa je izrazito lokalno orientirana, z visokim

deležem travniške krme (paša in seno), predstavlja tradicionalni

pristop pri reji živali in je izredno trajnostno naravnana, saj varuje

podnebje, tla in spodbuja biotsko raznovrstnost.

Rejci, ki želijo uporabljati ime »seneno meso«, se morajo pri cer-

tiﬁkacijskem organu predhodno certiﬁcirati in pridobiti certiﬁkat,

ki potrjuje, da njihova proizvodnja poteka skladno z zahtevami,

predpisanimi v speciﬁkaciji. Certiﬁciranje izvajajo trije certiﬁka-

cijski organi: Bureau Veritas, Inštitut za kontrolo in certiﬁkacijo v

kmetijstvu in gozdarstvu Maribor (Inštitut KON-CERT) ter Inštitut

za kontrolo in certiﬁkacijo Univerze v Mariboru (IKC UM). Rejci, ki

so že certiﬁcirani za proizvodnjo senenega mesa, so objavljeni v

Evidenci shem kakovosti. »Seneno meso« je že 30 slovenski pro-

izvod, registriran pri Evropski komisiji.

Vir: Povzeto po spletni objavi Ministrstva za kmetijstvo, gozdar-

stvo in prehrano z dne 19. 11. 2024. K.F.

Strožji pogoji za uvoz medu in čebelarskih proizvodov iz tretjih držav

Uprava za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin obvešča,

da se od 29. novembra 2024 dalje iz tretjih držav v EU lahko

uvažajo samo med in čebelarski proizvodi, ki prihajajo iz obra-

tov, ki jih je odobrila Evropska komisija.

Uredba 2023/2652, ki spreminja Delegirano uredbo Komisije

(EU)2022/2292, določa, da se lahko med in čebelarski proizvodi

iz tretjih držav v EU uvozijo le, če so bili pridobljeni ali pripravljeni

ter odpremljeni iz obratov, ki jih je odobrila Evropska komisija.

Seznam obratov je objavljen v sistemu za najavo, sledenje, uradni

nadzor in potrjevanje uvoznih pošiljk (sistem TRACES).

V veljavi ostajajo zahteve, da morajo ti proizvodi izvirati iz tretje

države, ki je na seznamu za uvoz v EU in ima odobren program

spremljanja ostankov. To mora pristojni organ potrditi v predpisa-

nem spričevalu za uvoz, pred uvozom v EU pa se izpolnjevanje

tega pogoja preveri na mejni kontrolni točki.

Sprememba Delegirane uredbe Komisije (EU) 2022/2292 v zvezi

z zahtevami za uvoz medu iz tretjih držav je posledica usklajene

akcije držav članic EU glede nadzora uvoženega medu iz tretjih

držav. Skupen nadzor je pokazal, da je velik delež uvoženega

medu ali čebelarskih proizvodov ponarejen.

Z zahtevo, da se med in čebelarski proizvodi lahko v EU uvozijo

le iz odobrenih obratov, je omogočeno, da se v primeru kršitve

zakonodaje izvede okrepljen nadzor pri uvozu. Na ta način bo

poskrbljeno za večjo varnost in boljšo kakovost uvoženega medu

in čebelarskih proizvodov.

Vir: Povzeto po spletni objavi Uprave RS za varno hrano, veteri-

narstvo in varstvo rastlin z dne 26. 11. 2024. K.F.

Iz Uradnega lista EU

Živila in krma

 Popravek Izvedbene uredbe Komisije (EU) 2023/2744

zdne 20.novembra2023 o spremembi Izvedbene uredbe

(EU)2020/2235 glede vzorcev veterinarskih spričeval, vzor-

cev uradnih spričeval, vzorcev veterinarskih/uradnih spriče-

val in zasebnega potrdila za vstop pošiljk nekaterih kategorij

živali in blaga vUnijo ali njihov tranzit skozi Unijo ter uradne

potrditve takšnih spričeval (ULL, 2023/2744, 15.12.2023) - UL

EU, št. L 2024/90719 z dne 14. 11. 2024;

 Izvedbena uredba Komisije (EU) 2024/2890 zdne 11.novem-

bra 2024 odoločitvi pravil za uporabo Uredbe (EU)2024/1143

Evropskega parlamenta in Sveta vzvezi zvpisom zajamčene

tradicionalne posebnosti vregister Unije za zajamčene tra-

dicionalne posebnosti (Seneno meso (ZTP)) - UL EU, št. L

2024/2890 z dne 18. 11. 2024;

 Izvedbena uredba Komisije (EU) 2024/2892 zdne 12.novem-

bra 2024 opravilih za uporabo Uredbe (EU)2024/1143 Evrop-

skega parlamenta in Sveta glede vpisa geografske označbe

v register Unije za geografske označbe (Torrezno de Soria

(ZGO)) - UL EU, št. L 2024/2892 z dne 19. 11. 2024;

 Sklep Sveta (EU) 2024/2911 z dne 5. novembra 2024 o sta-

lišču, ki se v imenu Evropske unije zastopa v svetu članic

Mednarodnega sveta za oljke (IOC), o eni od metod za analizo

in trgovinskem standardu IOC za oljčna olja in olja iz oljčnih

ZBORNICA NOVIH PRILOŽNOSTI

tropin - UL EU, št. L 2024/2911 z dne 19. 11. 2024;

 Uredba Komisije (EU) 2024/2895 zdne 20.novembra 2024

ospremembi Uredbe (ES) št.2073/2005 glede bakterije Liste-

ria monocytogenes - UL EU, št. L 2024/2895 z dne 21. 11. 2024;

 Uredba Komisije (EU) 2024/2899 zdne 20.novembra 2024

ospremembi Uredbe (EU)2020/354 ouvedbi seznama pred-

videnih vrst uporabe krme za posebne prehranske namene

- UL EU, št. L 2024/2899 z dne 21. 11. 2024;

 Izvedbena uredba Komisije (EU) 2024/2913 zdne 14.novem-

bra 2024 odoločitvi pravil za uporabo Uredbe (EU)2024/1143

Evropskega parlamenta in Sveta vzvezi zodobritvijo spremem-

be speciﬁkacije proizvoda na ravni Unije za zaščiteno označbo

porekla Toro - UL EU, št. L 2024/2913 z dne 21. 11. 2024;

 Izvedbena uredba Komisije (EU) 2024/2922 z dne 20. no-

vembra 2024 ospremembi prilog Vin XIV kIzvedbeni uredbi

(EU)2021/404 glede vnosov za Kanado, Združeno kraljestvo

in Združene države Amerike na seznamih tretjih držav, nji-

hovih ozemelj ali območij, skaterih je dovoljen vstop pošiljk

perutnine, zarodnega materiala perutnine ter svežega mesa

perutnine in pernate divjadi vUnijo - UL EU, št. L 2024/2922

z dne 21. 11. 2024;

 Izvedbena uredba Komisije (EU) 2024/2932 zdne 14.novem-

bra 2024 odoločitvi pravil za uporabo Uredbe (EU)2024/1143

Evropskega parlamenta in Sveta vzvezi zvpisom geografske

označbe vregister Unije za geografske označbe (Livanjski sir

(ZGO)) - UL EU, št. L 2024/2932 z dne 22. 11. 2024. K.F.

III IZOBRAŽEVANJE

Napoved prostih učnih mest za šolsko leto 2025/2026

Trgovinska zbornica Slovenije poziva delodajalce k napove-

di prostih učnih mest, ki bodo pri vas na voljo v šolskem letu

2025/2026 za opravljanje praktičnega usposabljanja dijakov.

Na podlagi zbranih napovedi bo TZS v nadaljevanju objavila raz-

pis prostih učnih mest za šolsko leto 2025/2026.

Skladno z navedenim vas vljudno prosimo, da nam preko spo-

dnjega obrazca posredujete vaše napovedi o številu učnih

mest, ki jih želite nuditi dijakom v šolskem letu 2025/2026 in

število dijakov, ki jih želite sprejeti na praktično usposablja-

nje z delom/praktično izobraževanje pri delodajalcu. Pri tem 1

učno mesto pomeni 1 delovno mesto, na katerem je lahko v enem

trenutku le en dijak.

Učna mesta lahko napoveste tudi tisti, ki teh učnih mest še nimate

veriﬁciranih in nameravate podati vlogo za veriﬁkacijo pogojev

za izvajanje praktičnega izobraževanja dijakov, pri čemer boste

lahko sprejeli dijake na usposabljanje, ko boste prejeli odločbo

o izpolnjevanju pogojev za izvajanje praktičnega izobraževanja

dijakov na učnem mestu.

Napoved je zgolj informativne narave in delodajalca ne zavezuje

k dejanski izvedbi predvidenega obsega praktičnega izobraže-

vanja dijakov. Razpis prostih učnih mest bo objavljen na spletni

strani TZS. Rok za oddajo obrazca »Napoved učnih mest« je

ponedeljek, 9. december 2024. T.R.

OBRAZEC - NAPOVED UČNIH MEST ZA POKLIC

ZA ŠOLSKO LETO 2025/2026

Naziv podjetja:

Naslov podjetja:

Kontaktna oseba v podjetju: E-naslov:

Število predvidenih učnih mest: Število predvidenih dijakov na učnih mestih:

Datum: Žig in podpis odgovorne osebe:

Obrazec »Napoved učnih mest« izpolnite za posamezni poklic, za katerega predvidevate, da boste ponujali učna mesta (obrazec lahko

prilagodite za en vpis podatkov podjetja in več vpisov učnih mest, lahko pa nam podatke posredujete tudi v kakšni drugi obliki, npr. v

Word-ovem dokumentu ali Excel tabeli). Obrazec/obrazce nam pošljite do vključno 9. decembra 2024 na naslov: Trgovinska zbornica

Slovenije, Dunajska cesta 167, Ljubljana ali na elektronski naslov: info@tzslo.si.



Nacionalna poklicna kvaliﬁkacija Drogerist/Drogeristka – vabljeni k prijavi na

spomladanski rok 2025

Na Trgovinski zbornici Slovenije izvajamo postopke preverjanja

in potrjevanja Nacionalne poklicne kvaliﬁkacije Drogerist/Droge-

ristka ter vse zainteresirane kandidate vljudno vabimo k prijavi.

Preko pridobitve certiﬁkata NPK Drogerist/Drogeristka imajo

osebe, ki že opravljajo delo drogerista, možnost priznavanja

njihovih kompetenc in znanj, ki jih pridobivajo v procesu vse-

življenjskega učenja in preko različnih izobraževanj oziroma

usposabljanj pri delodajalcih. Prav tako lahko NPK pridobijo

iskalci zaposlitve, ki bodo s tem imeli večjo možnost zaposli-

tve pri delodajalcih v trgovinski dejavnosti.

V nadaljevanju vas seznanjamo s ključnimi informacijami glede

prijave in postopka.

Kaj je nacionalna poklicna kvaliﬁkacija (NPK)?

Nacionalna poklicna kvaliﬁkacija (NPK) je uradno potrdilo, s ka-

terim lahko oseba dokazuje svojo usposobljenost za opravlja-

nje določenega poklica.

WWW.TZSLO.SI

NPK kandidatu omogoča, da svoja neformalno pridobljena

znanja, ki jih je pridobil na primer med opravljanjem poklica, s

prostovoljnim delom, s prostočasnimi dejavnostmi, z udeležbo v

neformalnih programih izobraževanja itd., potrdi.

Za pridobitev NPK se ponavadi odločajo osebe, ki želijo napre-

dovati na poklicni poti in so v življenju pridobile različne po-

klicne kompetence, ki niso priznane in ovrednotene.

Kako pridobim NPK Drogerist/Drogeristka?

Kandidat NPK pridobi v postopku ugotavljanja in potrjevanja na-

cionalnih poklicnih kvaliﬁkacij, ki se na splošno deli na tri sklope:

1. prijava kandidata,

2. svetovanje kandidatu in priprava njegove osebne zbirne

mape,

3. preverjanje in potrjevanje NPK.

Pogoji, ki jih mora izpolnjevati kandidat, ki želi pridobiti NPK

Drogerist/drogeristka

Kandidat lahko postane vsak, ki si želi pridobiti dokazilo o uspo-

sobljenosti za opravljanje poklica.

Kandidat mora izpolnjevati zakonske omejitve:

 je star najmanj 18 let, izjemoma pa tudi oseba, ki še ni stara

18 let, če ji je prenehal status vajenca ali dijaka in če izkazuje

ustrezne delovne izkušnje;

 izpolnjuje vstopne pogoje, določene s katalogom strokov-

nih znanj in spretnosti.

Pogoji za kandidate, določeni s katalogom strokovnih znanj

in spretnosti:

 izobrazba najmanj na ravni SOK 2 (končana osnovna šola) in

 najmanj tri leta delovnih izkušenj s kateregakoli področja.

Izobrazbo kandidat dokazuje s spričevalom o končani osnovni

šoli. Delovne izkušnje kandidat dokazuje s potrdilom delodajalca

o delovni dobi in podrobnejšim opisom zahtevanih nalog za de-

lovno mesto, za katero je izdano potrdilo.

Načini preverjanja strokovnih znanj in spretnosti

1. Potrjevanje

V postopku svetovanja kandidat pripravi osebno zbirno mapo,

ki jo komisija ovrednoti in če je kandidat v njej predložil vero-

dostojna, veljavna in ustrezna dokazila o znanjih, spretnostih in

kompetencah iz poklicnega standarda, lahko komisija:

1. prizna znanja in spretnosti poklicnega standarda v celoti,

2. prizna znanja in spretnosti poklicnega standarda delno in do-

loči tista znanja, spretnosti in kompetence, ki jih bo preverjala,

3. ne prizna nobenih znanj in spretnosti poklicnega standarda,

ker kandidat ne dokazuje nobenih znanj, spretnosti in kom-

petenc iz poklicnega standarda, in bo preverjala smiselno

celotni poklicni standard.

Osebna zbirna mapa je mapa, v kateri so zbrana dokazila o

kandidatovih delovnih izkušnjah in neformalno ali priložnostno

pridobljenih znanjih, ki se upoštevajo pri pridobivanju NPK.

2. Preverjanje

Praktično preverjanje z zagovorom.

OBVEŠČA: Vljudno vas vabimo, da se, v kolikor

ste tudi vi zainteresirani za pridobitev omenjenega certiﬁkata

prijavite na spomladanski rok, ki ga bomo izvedli predvidoma

v aprilu 2025.

Ob tem vas seznanjamo, da smo v treh letih, odkar smo začeli z

izvajanjem postopkov, izvedli že sedem rokov preverjanja in po-

trjevanja ter izdali skupno 77 certiﬁkatov, od tega 27 v letu 2024.

Podrobnejše informacije glede postopka so vsem zainteresiranim

kandidatom na voljo na spletni strani TZS – zavihek Izobraževa-

nje – podzavihek NPK Drogerist/Drogeristka ali preko kontaktne

osebe na TZS: Karmen Fortuna – karmen.fortuna@tzslo.si ali

01 58 98 218. K.F.

III TRGOVINA V ŠTEVILKAH

Poročilo o gibanju plač za september 2024

Statistični urad Republike Slovenije je v Uradnem listu RS, št.

100/24, objavil Poročilo o gibanju plač za september 2024:

 Povprečna mesečna bruto plača na zaposleno osebo v Slove-

niji za september 2024 je znašala 2.343,07 EUR in je bila za

0,5% nižja kot za avgust 2024.

 Povprečna mesečna neto plača na zaposleno osebo v Slove-

niji za september 2024 je znašala 1.487,43 EUR in je bila za

0,5% nižja kot za avgust 2024.

 Povprečna mesečna bruto plača za obdobje januar–septem-

ber 2024 je znašala 2.336,48 EUR.

 Povprečna mesečna neto plača za obdobje januar–septem-

ber 2024 je znašala 1.484,60 EUR.

 Povprečna mesečna bruto plača za obdobje julij–september

2024 je znašala 2.358,84 EUR. P.G.

Poročilo o koeﬁcientih rasti cen za oktober 2024

Statistični urad Republike Slovenije je v Uradnem listu RS, št.

100/24, objavil Koeﬁciente rasti cen za oktober 2024:

 Mesečni koeﬁcient rasti cen industrijskih proizvodov pri pro-

izvajalcih na domačem trgu oktobra 2024 v primerjavi s sep-

tembrom 2024 je bil –0,007.

 Koeﬁcient rasti cen industrijskih proizvodov pri proizvajalcih na do-

mačem trgu od začetka leta do konca oktobra 2024 je bil –0,016.

 Koeﬁcient povprečne mesečne rasti cen industrijskih proi-

zvodov pri proizvajalcih na domačem trgu od začetka leta do

konca oktobra 2024 je bil –0,002.

 Koeﬁcient rasti cen industrijskih proizvodov pri proizvajalcih

na domačem trgu oktobra 2024 v primerjavi z istim mesecem

prejšnjega leta je bil –0,024.

 Mesečni koeﬁcient rasti cen življenjskih potrebščin oktobra

2024 v primerjavi s septembrom 2024 je bil –0,005.

 Koeﬁcient rasti cen življenjskih potrebščin od začetka leta do

konca oktobra 2024 je bil 0,015.

 Koeﬁcient povprečne mesečne rasti cen življenjskih potreb-

ščin od začetka leta do konca oktobra 2024 je bil 0,001.

 Koeﬁcient rasti cen življenjskih potrebščin oktobra 2024 v pri-

merjavi z istim mesecem prejšnjega leta je bil 0,000.

 Koeﬁcient povprečne rasti cen življenjskih potrebščin od za-

četka leta do konca oktobra 2024 v primerjavi s povprečjem

leta 2023 je bil 0,018. P.G.

WWW.TZSLO.SI

T – Informacije« so pripravili: Mija Lapornik, Marjanca Simsič, Barbara Krivic, Tanja Rudolf, Primož Gorenc, Nika Pečevnik in Karmen Fortuna. Uporaba in objava podatkov

(delno ali v celoti) je dovoljena le z navedbo vira. Odgovorna urednica: Karmen Fortuna. Lektoriranje: Karmen Fortuna. Izdajatelj »T-Informacij« je Trgovinska zbornica

Slovenije, Dunajska cesta 167, Ljubljana, tel.: 01 5898 212 ali 01 5898 213, e-naslov: info@tzslo.si, spletna stran: www.tzslo.si, TRR: SI56 0400 0027 8921 404 pri OTP banki

d.d. V skladu z Zakonom o davku na dodano vrednost (UL RS, št. 13/11 – UPB, s spremembami in dopolnitvami) se za to publikacijo plačuje 5 % davek na dodano vrednost.

Prispevki za socialno varnost samozaposlenih za november 2024

Bruto zavarovalna osnova (BZO) v EUR

Prehodni davčni podračun Referenca

60 % PP** 3,5 PP***

1.332,57 7.773,33

2.220,95  

Prisp. zavarovanca za PIZ 15,50%   206,55 1.204,87

Prisp. delodajalca za PIZ 8,85%   117,93 687,94

Skupaj prispevki za PIZ  SI56 011008882000003 SI19 DŠ-44008 324,48 1.892,81

Prisp. zavarovanca za ZZ 6,36%   84,75 494,38

Obvezni zdravstveni prispevek pavšalni znesek   35,00 35,00

Prisp. delodajalca za ZZ 6,56%   87,42 509,93

Prisp. za poškodbe pri delu 0,53%   7,06 41,20

Skupaj prispevki za ZZ  SI56 011008883000073 SI19 DŠ-45004 214,23 1.080,51

Prisp. zavarovanca za starš. var. 0,10%   1,33 7,77

Prisp. delodajalca za starš. var. 0,10%   1,33 7,77

Skupaj prispevki za starš. var.  SI56 011008881000030 SI19 DŠ-43001 2,66 15,54

Prisp. zavarovanca za zaposl. 0,14%   1,87 10,88

Prisp. delodajalca za zaposl. 0,06%   0,80 4,66

Skupaj prispevki za zaposl.  SI56 011008881000030 SI19 DŠ-42005 2,67 15,54

Skupaj drugi prisp.    5,33 31,08

PRISPEVKI SKUPAJ    544,04 3.004,40

DŠ pomeni davčna številka zavezanca

* Povprečna mesečna bruto plača za leto 2023 (PP): 2.220,95 EUR

** Minimalna osnova za prispevke samozaposlenih v letu 2024 znaša 60 % zadnje

znane povprečne letne plače: 60 % od 2.220,95 EUR = 1.332,57 EUR

*** Najvišja možna zavarovalna osnova: zavezanec lahko prispevke plača naj-

več od osnove, ki znaša 3,5 PP (v skladu s petim odstavkom 145. člena ZPIZ-2):

2.220,95 x 3,5 = 7.773,33 EUR

Davčni organ bo sestavil predizpolnjen obračun prispevkov za socialno varnost

(POPSV) in ga najpozneje do 10. dne v mesecu za pretekli mesec vročil zavezancu

elektronsko prek portala eDavki. Če podatki v POPSV niso pravilni in/ali popolni,

ali če POPSV ni bil odložen, mora zavezanec v sistem eDavki sam predložiti OPSV

najpozneje do 15. dne v mesecu za pretekli mesec. Prispevki morajo biti plačani

najpozneje do 20. dne v mesecu za pretekli mesec.

Vir: Ministrstvo za ﬁnance, Finančna uprava RS, november 2024. K.F.

Sprememba šifre glavne dejavnosti zaradi uvedbe nove Standardne klasiﬁkacije

dejavnosti (SKD 2025) s 1. 1. 2025

Kot smo člane TZS že obveščali, je bila v Uradnem listu RS, št.

27/2024, objavljena Uredba o standardni klasiﬁkaciji dejavno-

sti. S to uredbo je bila sprejeta nova različica SKD, imenovana SKD

2025. Ta bo začela veljati s 1. januarjem 2025 in bo nadomestila

trenutno veljavno SKD 2008. Nova SKD 2025 je bila pripravljena

skladno z revidirano različico NACE Rev. 2.1, ki bo na evropski rav-

ni s 1. 1. 2025 nadomestila trenutno veljavno NACE Rev. 2.

Nova klasiﬁkacija dejavnosti prinaša določene novosti tudi za

trgovino. Največja sprememba je, da se Trgovina z motornimi vo-

zili in popravila motornih vozil (sedanji oddelek 45) razdeli v več

dejavnosti: trgovina na debelo (oddelek 46), trgovina na drobno

(oddelek 47) ter popravila in vzdrževanje računalnikov, izdelkov

za široko rabo, motornih vozil in motornih koles (oddelek 95).

Trenutna dejavnost 45.2 Vzdrževanje in popravila motornih vozil

po novem več ne bo v področju Trgovine (G), ampak v področju

drugih dejavnosti (T). Poleg tega na področju trgovine po novem

ni več pomembno, kako se blago distribuira (v trgovini, na sple-

tu, stojnicah, tržnicah, prek avtomatov), zato sta opuščeni skupini

47.8 (Trgovina na drobno na stojnicah in tržnicah) in 47.9 (Trgovina

na drobno zunaj prodajaln, stojnic in tržnic). Trgovci z glavno de-

javnostjo v teh dejavnostih morajo glavno dejavnost spremeniti v

katero izmed drugih dejavnosti. Poleg tega pa bosta znotraj trgo-

vine ustvarjeni dve novi dejavnosti 47.910 – Posredniške dejavno-

sti za nespecializirano prodajo na drobno in 47.920 – Posredniške

dejavnosti za specializirano prodajo na drobno.

POMEMBNO!

Zaradi spremembe klasiﬁkacije mora večina pooblaščenih

oseb poslovnih subjektov znotraj dejavnosti trgovine izvesti

spremembo šifre glavne dejavnosti. To velja za tiste poslovne

subjekte, kjer se dejavnost po SKD 2008 razdeli na dve ali več šifer

v SKD 2025. Znotraj trgovine G morajo sami izvesti spremembo

dejavnosti vsi v oddelkih G 45 – Trgovina z motornimi vozili in

G 47 - Trgovina na drobno, razen z motornimi vozili. Znotraj G

46 – Posredništvo in trgovina na debelo, razen z motornimi

vozili, pa morajo izvesti spremembe šifre dejavnosti podjetja

v dejavnostih G 46.380 - Trgovina na debelo z drugimi živili,

tudi z ribami, raki, mehkužci in G 46.430 - Trgovina na debelo

z električnimi gospodinjskimi napravami.

Povezovalne tabele SKD 2008 v SKD 2025 so dostopne na:

https://www.stat.si/Klasje/Pretvorniki/Details/1855s5531s17977.

Sprememba dejavnosti se izvede na spleti strani AJPES-a pre-

ko vprašalnika, dostopnega na povezavi: https://www.ajpes.

si/skd. Ta bo dostopen do uvedbe nove SKD 2025, torej do

konca decembra 2024. Preko vprašalnika morate poslovni

subjekti sporočiti, katera glavna dejavnost po novi SKD 2025

naj bo od 1. 1. 2025 vaša glavna dejavnost. Uskladitev dejav-

nosti lahko izvedete tudi elektronsko prek portala SPOT ali z

obiskom na kateri izmed ﬁzičnih točk SPOT.

Če nobena od ponujenih glavnih dejavnosti po SKD 2025 ni

ustrezna, morajo podjetja vseeno izbrati eno od predlaganih de-

javnosti in označiti, da izbira ni povsem ustrezna glede na njihovo

dejansko glavno dejavnost. Potem pa je potrebno oddati vlogo

za vpis spremembe podatkov v PRS. Za pomoč se podjetja lahko

obrnejo na referente točk SPOT: https://spot.gov.si/sl/portal-in-

-tocke-spot/tocke-spot-in-notarji/. P.G.