
WWW.TZSLO.SI
nimi in drugimi nesrečami, in ki se aktivirajo z načrti zaščite in
reševanja, ali ko Vlada RS izda sklep, s katerim ugotovi, da so
nastopile okoliščine, na katere delodajalci ne morejo vplivati in
ne morejo preprečiti njihovega začasnega negativnega vpliva na
obseg njihovega poslovanja, zaradi česar začasno ne zmorejo za-
gotavljati zadostnega obsega dela delavcem. V časih gospodar-
ske negotovosti zaradi upadanja naročil podjetjem v posameznih
gospodarskih panogah se dodatno izkazuje potreba po ureditvi,
ki uveljavljanje pravice do delnega povračila nadomestila plače
v okviru tega ukrepa omogoča tudi delodajalcem iz posameznih
sektorjev oziroma panog, torej samo po določenih panogah ozi-
roma dejavnostih, ki bi se soočala z večjimi težavami (npr. težave
v avtomobilski ali prehrambni industriji). Ukrep se bo za posame-
zen sektor oziroma panogo aktiviral na podlagi odločitve Vlade,
ki bo odločitev oblikovala na podlagi predloga, podanega s strani
ministrstva, pristojnega za delo. Slednje bo takšen predlog Vladi
RS podalo na podlagi prejetega predloga ministrstva, pristojnega
za gospodarstvo, podatkov Urada za makroekonomske analize in
stanja na trgu dela. Gre za reševanje težav posameznih panog,
ki so sicer ciklične oziroma začasne narave, torej ko se tak upad
zgodi le v delu gospodarstva, zaradi česar se po splošnih pogojih
ukrep ne bi mogel uporabiti, je pa to ohranjanje delovnih mest in
gospodarstvo zelo koristno in potrebno.
Pred sprejetjem odločitve o odreditvi dela s skrajšanim delovnim
časom se mora delodajalec o obsegu dela s skrajšanim delov-
nim časom, številu zaposlenih, ki jim bo takšno delo odrejeno, in
trajanju odreditve posvetovati s sindikati pri delodajalcu, če sin-
dikata pri delodajalcu ni, pa s svetom delavcev, in pridobiti pisno
mnenje sindikata oziroma sveta delavcev v treh delovnih dneh od
zaključka posvetovanja ter v treh delovnih dneh nanj podati pisni
odziv. Če pri delodajalcu ni sindikata niti sveta delavcev, mora
delodajalec pred sprejetjem odločitve obvestiti delavce na način,
običajen pri delodajalcu.
Za čas, ko delavec dejansko dela, je upravičen do plačila za delo.
Za čas do polnega delovnega časa, ko v okviru odrejenega skraj-
šanega delovnega časa ne dela, delavec ohrani vse pravice in
obveznosti iz delovnega razmerja, kot da bi delal polni delovni
čas, razen tistih, ki so drugače urejene s tem zakonom. Delavec
ima v tem času pravico do nadomestila plače, kot je določena z
zakonom, ki ureja delovna razmerja, za primer začasne nezmož-
nosti zagotavljanja dela iz poslovnega razloga (to je 80 odstotkov
njegove povprečne plače). Nadomestilo plače pri tem ne sme
znašati manj kot del minimalne plače, sorazmeren obsegu razlike
med skrajšanim in polnim delovnim časom.
Če je delavec v času začasno odrejenega dela s skrajšanim de-
lovnim časom odsoten z dela v primerih, določenih z zakonom,
ki ureja delovna razmerja, ima pravico do nadomestila plače v
višini, kot je določena z zakonom, ki ureja delovna razmerja, pri
čemer se upošteva delovna obveznost delavca, kot je določena s
pogodbo o zaposlitvi za polni delovni čas. Osnova za višino nado-
mestila plače se določi glede na plačo, ki bi jo delavec prejel, če
bi delal polni delovni čas.
Delavec se mora v času odrejenega skrajšanega delovnega časa
v skladu s tem zakonom v petih delovnih dneh od odreditve skraj-
šanega delovnega časa prijaviti v evidenco delavcev, vključenih v
shemo skrajšanega delovnega časa pri zavodu, in o tem obvestiti
delodajalca. Delavec ima v času odrejenega skrajšanega delovne-
ga časa po tem zakonu pravico in dolžnost vključitve v usposablja-
nje in izobraževanje. Delavec in zavod se dogovorita o vrsti uspo-
sabljanja ali izobraževanja, v katerega se bo delavec vključil v času
odreditve dela s skrajšanim delovnim časom. Delavec je za vsako
uro dejanske prisotnosti v programu usposabljanja ali izobraževa-
nja upravičen do dodatka za vključitev v višini dodatka za aktivnost,
določenega v pravilniku, ki ureja izvajanje ukrepov aktivne politike
zaposlovanja. Delavec je za vključitev v program usposabljanja ali
izobraževanja upravičen tudi do povračila potnih stroškov na način
in v višini dodatka za prevoz, določenega v pravilniku, ki ureja izva-
janje ukrepov aktivne politike zaposlovanja. Seznam razpoložljivih
usposabljanj in izobraževanj objavi zavod na svoji spletni strani.
Delavcu, ki uspešno zaključi program usposabljanja ali izobraže-
vanja, zavod v roku 30 dni od predložitve dokazila o uspešnem
zaključku, izplača denarno nagrado v višini 100 evrov.
Delno povračilo nadomestila plače delodajalec uveljavi z ele-
ktronsko vlogo, vloženo pri Zavodu Republike Slovenije za za-
poslovanje v 15 dneh od odreditve dela s skrajšanim delovnim
časom. Delno povračilo nadomestila plače zaradi naravnih ne-
sreč ali kriznih razmer bo mogoče uveljavljati za en dogodek za
skupno obdobje največ šest mesecev v 24 mesecih od prve od-
reditve, ko trajajo razlogi za delo s skrajšanim delovnim časom.
Delodajalec lahko delavcu odredi delo s skrajšanim delovnim ča-
som večkrat. Delno povračilo nadomestila plače zaradi začasnih
okoliščin bo mogoče uveljavljati v obdobju, določenem s sklepom
vlade, vendar največ za obdobje šestih mesecev. Višina delnega
povračila nadomestila plače s strani Republike Slovenije znaša 60
odstotkov izplačanega nadomestila plače brez prispevkov delo-
dajalca (bruto I).
Vir: Povzeto po spletni objavi Ministrstva za delo, družino, social-
ne zadeve in enake možnosti z dne 6. 3. 2025. B.K.
Regres za letni dopust
V nadaljevanju vas seznanjamo s ključnimi informacijami, na ka-
tere morate biti delodajalci pozorni pri izplačilu regresa za letni
dopust glede na veljavno zakonodajo.
Pri izplačilu regresa za letni dopust je potrebno upoštevati 131.
(regres) in 65. (pogodba o zaposlitvi za krajši delovni čas) člen Za-
kona o delovnih razmerjih (Uradni list RS, št. 21/13, s sprememba-
mi in dopolnitvami; ZDR-1) ter 79. člen Kolektivne pogodbe dejav-
nosti trgovine Slovenije (Uradni list RS, št. 52/18, s spremembami
in dopolnitvami; KPDTS):
delodajalec je dolžan delavcu, ki ima pravico do letnega do-
pusta, izplačati regres za letni dopust najmanj v višini mini-
malne plače, ki za leto 2025 znaša 1.277,72 EUR;
višina zneska regresa, ki se ne všteva v davčno osnovo zna-
ša 100 % povprečne mesečne plače zaposlenih v Sloveniji po
zadnjem podatku SURS;
po KPDTS se lahko regres nad višino minimalne plače izplača
v nedenarni obliki pod naslednjim pogojem: delodajalec je
dolžan ta del regresa zagotoviti v obliki, s katero je delavcu
omogočen nakup širokega nabora izdelkov, ki jih potrebuje
za zadovoljevanje vsakodnevnih življenjskih potreb, le-ta pa
mora biti po vrednosti enakovredna denarni obliki;
regres se mora delavcu izplačati najkasneje do 1.julija teko-
čega koledarskega leta. Po KPDTS se lahko v primeru neli-
kvidnosti delodajalca regres za letni dopust izplača najkasne-
je do 1.novembra tekočega leta;
če ima delavec pravico do izrabe le sorazmernega dela let-
nega dopusta, ima pravico le do sorazmernega dela regresa
(npr. zaposlitev ali prenehanje delovnega razmerja med kole-
darskim letom);
če ima delavec sklenjeno pogodbo o zaposlitvi s krajšim
delovnim časom, ima pravico do regresa sorazmerno de-
lovnemu času, za katerega je sklenil pogodbo o zaposlitvi,
razen v primerih, ko delavec dela krajši delovni čas v skladu
s 67. členom ZDR-1.
ZDR-1 v 67.členu določa krajši delovni čas v posebnih primerih,
in sicer:
3