Okrogla miza slovenskega gospodarstva o energetski krizi

V Cankarjevem domu v Ljubljani je včeraj, 16. maja 2023, potekala Okrogla miza slovenskega gospodarstva z naslovom »Bo slovensko gospodarstvo preživelo energetsko krizo?« Gospodarstveniki so ponovno opozorili na nekonkurenčnost slovenskega gospodarstva na globalnem trgu, ki je posledica previsokih cen električne energije, in zahtevali primerljive ukrepe soočanja z energetsko krizo kot v drugih državah EU.

Po besedah ekonomista dr. Igorja Mastena z Ekonomske fakultete Univerze v Ljubljani še nikoli nismo imeli tako velikega razkoraka med pričakovanji trga in zavezami oziroma ukrepi centralnih bank na drugi strani, povratek na stare ravni pa lahko pričakujemo okoli leta 2027. Dr. Mojmir Mrak z Ekonomske fakultete Univerze v Ljubljani je dodal, da bo Evropa morala spremeniti sistem državnih pomoči in ga zrahljati, saj so zaradi moralnih zadržkov vložki v gospodarstvo dosti nižji, kot npr. v ZDA in na Kitajskem.

Ohlajanje je opazno tudi v trgovini. Po izračunih TZS na osnovi podatkov Sursa je od zadnjega četrtletja lani viden znaten padec realnih prihodkov glede na enako obdobje predhodnega leta v nekaterih kategorijah trgovine. V trgovini na drobno je realni prihodek marca letos v primerjavi z lanskim letom padel za 12,8 %, v trgovini na drobno brez motornih goriv za 9,3 %, v trgovini na drobno z živili za 8,3 % in trgovini na drobno z neživili za 11,1 %. Padci so vidni tudi v letošnjem tromesečju 2023 v primerjavi z enakim obdobjem lani.

Kot je pojasnil David Kovačič, direktor družbe Spar Slovenija d.o.o., trgovcem naraščajo stroški dela ter gradbeni, logistični in stroški energije. »Lani smo še lahko absorbirali stroške, da jih nismo prelili v cene, letos tega ne moremo več.« Upad trgovine na drobno je po besedah Kovačiča tudi posledica dviga drugih osnovnih stroškov. Slabša se razpoloženje potrošnikov, kar se že odraža tudi v upadu realnih prihodkov.

Mariča Lah, predsednica TZS, se je vprašala, »ali bomo v bodoče še siti. Niti ta niti prejšnja vlada se namreč ne ukvarja s prehransko varnostjo.« Podvomila je tudi v pravilnost ekonomskih politik, ki jih vodi država. Monitoring državnih institucij se namreč izvaja izključno na maloprodajnih cenah. To gre v smeri uničenja vseh v verigi, od kmeta do trgovca in vseh vmes.

Nazaj