Splošna zakonodaja

Varnost in zdravje pri delu

PRAVILNIK O ZAGOTAVLJANJU VARNOSTI IN ZDRAVJA DELAVCEV PRI ROČNEM PREMEŠČANJU BREMEN 

Uradni list RS, št. 84/23, 98/23 (popravek 12. člena) in 47/24 (popravek Priloge 3)

V Uradnem listu RS, št. 84/23, je objavljen nov Pravilnik o zagotavljanju varnosti in zdravja delavcev pri ročnem premeščanju bremen.

Pravilnik je začel veljati 17. avgusta 2023, uporabljati pa se začne 1. avgusta 2024.

Pravilnik določa ukrepe za zagotavljanje varnosti in zdravja pri ročnem premeščanju bremen, pri katerem so delavci izpostavljeni nevarnosti kostno-mišičnih obolenj in poškodb v skladu z Direktivo Sveta z dne 29. maja 1990 o minimalnih zdravstvenih in varnostnih zahtevah za ročno premeščanje bremen, kadar za delavce obstaja predvsem nevarnost poškodbe hrbta (četrta posebna direktiva v smislu člena 16(1) Direktive 89/391/EGS) (UL L št. 156 z dne 21. 6. 1990, str. 9), zadnjič spremenjeno z Uredbo (EU) 2019/1243 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 20. junija 2019 o prilagoditvi več zakonodajnih aktov, v katerih je določena uporaba regulativnega postopka s pregledom, členoma 290 in 291 Pogodbe o delovanju Evropske unije (UL L št. 198 z dne 25. 7. 2019, str. 241).

Ročno premeščanje bremen v skladu s tem pravilnikom pomeni vsako opravilo, ki vključuje dvigovanje, prenašanje, spuščanje, potiskanje, vlečenje ali premikanje bremena s človeško silo in druga podobna dela (npr. podpiranje, držanje, ponavljajoči gibi), ki zaradi svojih značilnosti ali zaradi neugodnih ergonomskih pogojev pomeni nevarnost za razvoj kostno-mišičnih obolenj, povezanih z delom.

Kostno-mišična obolenja v skladu s tem pravilnikom so bolezni ali poškodbe mišic, sklepov, kit, vezi, živcev ali žil, ki nastanejo v povezavi z ročnim premeščanjem bremen.

OBVEZNOSTI DELODAJALCA

Delodajalec mora delovna mesta prilagajati tehničnemu in tehnološkemu napredku in ročno premeščanje bremen nadomeščati z delovno opremo, pripomočki in mehanskimi pomagali (v nadaljnjem besedilu: dvižna oprema).

Dvižna oprema se uporabi vedno, kadar je stopnja obremenitve visoka, pri čemer se stopnja obremenitve se izračuna na podlagi metode iz Priloge 3, ki je sestavni del tega pravilnika, ali na podlagi druge primerljive metode, v skladu s tretjim odstavkom 6. člena tega pravilnika. Dvižna oprema mora zagotavljati učinkovito preprečevanje kostno-mišičnih obolenj glede na ocenjeno tveganje na posameznem delovnem mestu oziroma pri posameznem opravilu. Med dvižno opremo spadajo predvsem dvigala, žerjavi, dvižni trak, platformni vozički, platforme s škarjastim dvigom, viličarji na motorni pogon, odri za premeščanje bremen v višino nad rameni delavca, hidravlična dvigala za dviganje bremen na police, razni manipulatorji, električni stopniščni voziček, stopniščni vzpenjalnik, paletnik in eksoskelet (naprava za dviganje, ki jo delavec obleče). Delodajalec zagotavlja varnost in skladnost dvižne opreme v skladu s predpisi, ki urejajo varnost in zdravje pri delu.

Kadar se ni mogoče izogniti ročnemu premeščanju bremen, mora delodajalec sprejeti organizacijske, kadrovske in tehnične ukrepe, uporabiti opremo in tak način dela, da zmanjša nevarnost, povezano z ročnim premeščanjem bremen, ob upoštevanju Priloge 1, ki je sestavni del tega pravilnika.

Kadar se ni mogoče izogniti ročnemu premeščanju bremen, delodajalec organizira delo tako, da je to ravnanje čim bolj varno in zdravo in:

  • vnaprej oceni varnostne in zdravstvene razmere pri tem delu in prouči dejavnike tveganja, ob upoštevanju Priloge 1 tega pravilnika,
  • poskrbi, da se s sprejetjem varnostnih in zdravstvenih ukrepov izogne tveganju za kostno-mišična obolenja delavcev ali to tveganje zmanjša, pri čemer upošteva značilnosti delovnega okolja in delo delavca, ob upoštevanju Priloge 1 tega pravilnika.

Delodajalec oceni tveganje za nastanek kostno-mišičnih obolenj pri ročnem premeščanju bremen vedno, kadar ga na ocenjevanje napoti presejalni test iz Priloge 2, ki je sestavni del tega pravilnika, ali presejalni test iz primerljive metode iz četrtega odstavka tega člena.

Presejalni test delodajalcu omogoča, da na enostaven način ugotovi, ali je potrebno v zvezi z določenim opravilom izvesti poglobljeno oceno tveganja (Priloga 3) oziroma izloči delovna mesta in opravila, ki ne predstavljajo tveganja za razvoj kostno-mišičnih obolenj v povezavi z ročnim premeščanjem bremen.

Kadar je treba oceniti tveganje za nastanek kostno-mišičnih obolenj pri ročnem premeščanju bremen (na podlagi ugotovitve s presejalnim testom), se za ocenjevanje lahko uporabi metoda iz Priloge 3 tega pravilnika ali katera koli druga primerljiva metoda, s katero delodajalec zagotavlja vsaj tako raven varnosti in zdravja delavcev pri ročnem premeščanju bremen, kot bi jo zagotovil z upoštevanjem ukrepov na podlagi ocene tveganja po metodi iz Priloge 3 tega pravilnika.

Slednje pomeni, da delodajalcem, ki že imajo ocenjena tveganja za nastanek kostno-mišičnih obolenj pri ročnem premeščanju bremen po mednarodno priznanih metodah, le-tega ne bo potrebno opravljati ponovno po metodah iz Priloge 3, ampak bodo še naprej uporabljali to drugo primerljivo metodo. Na ta način so delodajalci, ki že imajo ocenjena tveganja in že zagotavljajo raven varnosti in zdravja delavcev pri ročnem premeščanju bremen, ki je primerljiva z določbami novega pravilnika, razbremenjeni.

Ocena stopnje tveganja za nastanek kostno-mišičnih obolenj pri ročnem premeščanju bremen se izvede z uporabo metode ključnih kazalnikov (Priloga 3), ki jo je razvil nemški Zvezni inštitut za varnost in zdravje pri delu (Bundesanstalt für Arbeitsschutz und Arbeitsmedizin - BauA ), in sicer posebej za:

  1. dvigovanje – držanje – prenašanje (MKK-DDP),
  2. vlečenje – potiskanje (MKK-VP),
  3. ročni delovni procesi / ponavljajoče ročno premeščanje (MKK-RD).

Povezava do elektronskih obrazcev iz Priloge 2 in 3

Ocenjevanje tveganj z uporabo metode ključnih kazalnikov skladno s Prilogo 3 je potrebno opraviti za vsako opravilo v sklopu posameznega delovnega mesta, ki se nanaša na ročno premeščanje bremen, posebej. Na primer delovno mesto prodajalca obsega različna opravila, pri katerih se premeščajo bremena – zlaganje blaga na trgovske police, vlečenje in potiskanje blaga pri delu na blagajni ipd., pri čemer je za vsako od naštetih opravil potrebno izdelati oceno tveganja po eni od zgornjih metod, ki ustreza posameznemu opravilu.

Ocena tveganja za nastanek kostno-mišičnih obolenj pri ročnem premeščanju bremen mora vsebovati zapis o:

  • imenu in ključnih kazalnikih izbrane metode za ocenjevanje tveganja,
  • ugotovljenih dejavnikih tveganja iz Priloge 1 tega pravilnika,
  • rezultatih meritev merljivih dejavnikov tveganja (na primer: čas, masa, frekvenca, sile, toplotne razmere),
  • ocenjeni stopnji tveganja in
  • ukrepih za odpravo oziroma zmanjšanje prisotnih tveganj.

Delavci smejo ročno premeščati bremena na podlagi ocene tveganja za varnost in zdravje pri ročnem premeščanju bremen. Kadar delodajalec dodeli delavcu naloge, povezane z ročnim premeščanjem bremen, mora upoštevati njegove zdravstvene zmožnosti v skladu z zdravniškim spričevalom izvajalca medicine dela, z oceno izpolnjevanja posebnih zdravstvenih zahtev za določeno delo v delovnem okolju, še posebej pa, da:

  • je delavec po svojih fizičnih lastnostih primeren za izvedbo naloge,
  • delavec nosi primerna oblačila, obutev ali druge osebne stvari,
  • ima delavec znanje ter usposobljenost za varno in zdravju neškodljivo ročno premeščanje bremen.

Pri določanju delovnih nalog za ročno premeščanje bremen delodajalec upošteva starost, spol in telesno zmogljivost delavca, ki jo oceni izvajalec medicine dela v zdravniškem spričevalu. Delodajalec za delavca, ki opravlja delovne naloge ročnega premeščanja bremen, zagotovi zdravstveni nadzor v skladu s predpisi, ki urejajo varnost in zdravje pri delu, z upoštevanjem posebnih tveganj, katerim so izpostavljene rizične skupine delavcev. Delodajalec zagotovi, da sme delavec ročno premeščati bremena samo v primeru, če se to izvaja v skladu z zgoraj navedenimi določbami.

Delodajalec zagotovi, da noseča delavka ne dviguje, drži, prenaša ali rokuje z bremenom težjim od pet kilogramov, oziroma ne potiska ali vleče bremena s silo, večjo od 50 newtonov.

Delodajalec zagotovi, da se timsko dvigovanje bremen (delo v parih, delo več delavcev v timu) uporabi pri dvigovanju težjih ali dimenzijsko večjih bremen oziroma bremen z neenakomerno razporeditvijo teže.

Delodajalec delavce seznanja s tveganji, ki bi jim utegnili biti izpostavljeni ter jih teoretično in praktično usposobi za varno in zdravo delo pri ročnem premeščanju bremen, da se odpravi oziroma zmanjša tveganje za nastanek kostno-mišičnih obolenj ob upoštevanju ocene tveganja za varnost in zdravje pri ročnem premeščanju bremen. Delodajalec delavce vnaprej seznani o značilnostih bremen in drugih dejavnikih, ki vplivajo na varno delo, še posebej pa o masi bremena in središču težnosti najtežje strani, ko je paket naložen ekscentrično.

Delodajalec se o vseh vprašanjih glede zagotavljanja varnosti in zdravja pri delu na podlagi tega pravilnika posvetuje z delavci oziroma njihovimi predstavniki in jih o sprejetih ukrepih tudi sprotno obvešča na način in v skladu s postopkom, določenim v zakonu, ki ureja varnost in zdravje pri delu.

Z dnem uveljavitve tega pravilnika preneha veljati Pravilnik o zagotavljanju varnosti in zdravja pri ročnem premeščanju bremen (Uradni list RS, št. 73/05 in 43/11 – ZVZD-1), ki pa se uporablja do začetka uporabe novega pravilnika.

Gradiva:

Portal MDDSZ - Varnost in zdravje pri delu