Priporočila za zmanjšanje odpadne hrane v trgovini

Problematika odpadne hrane predstavlja veliko breme na globalni ravni. Organizacija Združenih narodov za prehrano in kmetijstvo (FAO) ocenjuje, da se v živilski verigi do trgovine izgubi približno 14 % svetovne hrane, medtem ko analize Programa Združenih narodov za okolje (UNEP) kažejo, da nadaljnjih 17 % postane odpadek v trgovini in gospodinjstvih.[1] Aktualni mednarodni podatki o stanju prehranske varnosti in prehrane v svetu na drugi strani kažejo, da se je število ljudi, ki jih je prizadela lakota, leta 2021 povečalo na kar 828 milijonov, kar je približno 46 milijonov več kot leta 2020 in 150 milijonov več kot leta 2019. Skupno je ocenjeno, da približno 3,1 milijarde ljudi nima dostopa do zdrave prehrane[2].

Dejstvo, da se velike količine hrane pridelajo, ne pa tudi pojedo, ima tako precejšne negativne posledice na družbo in gospodarstvo, pa tudi okolje, saj je po ocenah kar 8 – 10 % svetovnih emisij toplogrednih plinov povezanih s hrano, ki se ne zaužije[3]. To prispeva k nestabilnemu podnebju in ekstremnim vremenskim dogodkom, kot so suše in poplave, kar na drugi strani vpliva na pridelek in kakovost živil ter s tem lahko prizadene dobavne verige.

Reševanje težav, ki jih povzroča odpadna hrana, je ključnega pomena za doseganje trajnosti. V luči tega je bila v okviru Organizacije združenih narodov že leta 2015 sprejeta Agenda za trajnostni razvoj do leta 2030[4], ki med drugim vključuje tudi cilj, ki služi kot podlaga za številne aktivnosti ter ukrepe na mednarodni ravni, in sicer: »do leta 2030 na svetovni ravni prepoloviti količino zavržene hrane na prebivalca v prodaji na drobno in pri potrošnikih ter zmanjšati izgube hrane vzdolž proizvodne in dobavne verige, skupaj z izgubami po spravilu pridelka«. Za ta cilj se zavzema tudi Evropska unija in države članice, ki v svoje strategije in zakonodajne akte vključujejo ukrepe, namenjene zmanjšanju količin odpadkov iz živil.

Svoj prispevek k temu dodaja tudi trgovina, ki ima zaradi svojega položaja v živilski verigi povezovalno vlogo med proizvajalci na eni ter potrošniki na drugi strani. Kljub temu, da v trgovini tako na ravni EU, kot tudi v Sloveniji, nastane manj kot desetina odpadne hrane, se trgovska podjetja zavedajo svoje odgovornosti in v svoje poslovanje že vpeljujejo številne družbeno in okoljsko odgovorne dobre prakse. Številna trgovska podjetja se, poleg izvajanja drugih ukrepov, vključujejo tudi v projekte doniranja hrane humanitarnim organizacijam, s čimer imajo v večini dobre izkušnje.

Na Trgovinski zbornici Slovenije smo se v okviru izvajanja Akcijskega načrta za izvajanje Strategije za manj izgub hrane in odpadne hrane v verigi preskrbe s hrano: »Spoštujmo hrano, spoštujmo planet« ob podpori Ministrstva za gospodarstvo, turizem in šport med drugim odločili pripraviti Priporočila za zmanjšanje količin odpadne hrane v trgovini, s katerimi želimo predstaviti nekatere ukrepe, ki v trgovini prispevajo k zmanjšanju količin odpadne hrane in na ta način spodbujati razmislek in nadaljnje vpeljevanje trajnostnih pristopov v poslovanje trgovskih podjetij.

Priporočila vsebujejo pregled stanja na področju odpadne hrane v trgovini, vključno z najpogostejšimi vzroki, ki do tega privedejo. Poleg tega so v njih opredeljeni ukrepi, povzeti iz različnih strokovnih virov, ki lahko doprinesejo k zmanjšanju količine odpadne hrane (pravilno načrtovanje, postavitve, rokovanje z živili, ustrezna hramba in temperaturni režimi ipd.) v poslovnih procesih, ki se odvijajo v trgovini (nabava, logistika, skladiščenje, maloprodaja, doniranje hrane humanitarnim organizacijam).

Ob izidu publikacije »Priporočila za zmanjšanje odpadne hrane v trgovini« se na Trgovinski zbornici Slovenije lepo zahvaljujemo Ministrstvu za gospodarstvo, turizem in šport, ki je podprlo izvedbo tega projekta in seveda našim članom, trgovskim podjetjem, ki so v izjavah z nami delili svoje izkušnje in dobre prakse na tem področju.  

PRIPOROČILA ZA ZMANJŠANJE ODPADNE HRANE V TRGOVINI

[1] FAO: Tackling food loss and waste: A triple win opportunity.
[2] FAO, IFAD, UNICEF, WFP, WHO: The State of Food Security and Nutrition in the World, - Repurposing food and agricultural policies to make healthy diets more affordable 2022, str. xiv.
[3] UNEP: Food Waste Index Report, 2021, str. 20.
[4] Spremenimo svet: Agenda za trajnostni razvoj do leta 2030, 2015.