Trgovci na 12. Strateški konferenci o trajnostnem krožnem poslovnem modelu v trgovini

 

Predsednica TZS mag. Mariča Lah je v uvodnem nagovoru poudarila, da se v zadnjih letih bolj kot kdaj koli poprej zavedamo, da je potrebno ohranjati naše okolje in ustrezno gospodariti z viri ter ravnati z mislijo na prihodnost. »Krožno gospodarstvo je lahko vir rasti, saj podjetjem predstavlja tudi pomembno področje za inovacije, ki krepijo njihovo konkurenčnost, s tem pa tudi uspešnost na trgu,« je povedala mag. Mariča Lah. Zbrane je povabila k aktivnemu sodelovanju v programu konference, v okviru katerega se je poskušalo odgovoriti na vprašanja, kako vpeljati trajnostne in krožne modele poslovanja v trgovino, s kakšnimi izzivi se soočamo pri prehodu v krožno gospodarstvo, kakšna je vloga podjetij in potrošnika ter njegovega zaupanja v omenjeni tranziciji. Poudarila je, da z uresničevanjem ciljev trajnostnega razvoja tudi TZS dejavno pripomore k prehodu na krožno gospodarstvo. »Odgovornost ne le trgovine, ne le gospodarstva, pač pa vsakega posameznika do trajnostne prihodnosti postaja vse večja, zato se moramo zavedati, da bo prihodnost svetla le, če bomo mislili na skupno dobro vseh nas in našega planeta.

Prof. dr. Metka Tekavčič, dekanja Ekonomske fakultete Univerze v Ljubljani, je izpostavila dobro sodelovanje akademske sfere z gospodarstvom, tudi s Trgovinsko zbornico Slovenije in trgovci, in pomen prenosa znanja v prakso, konkretno tudi v trgovinsko dejavnost kot eno izmed najpomembnejših gospodarskih dejavnosti.

V uvodnem delu konference je prisotne nagovoril tudi minister za gospodarski razvoj in tehnologijo Zdravko Počivalšek, ki je izpostavil, da je tema konference, torej krožno gospodarstvo, pomembna z vidika globalne usmeritve v trajnostno naravnanost, ki je danes nujna. Proizvodni viri namreč niso neomejeni, razvoj pa gre v smer nizkoogljičnega krožnega gospodarstva. Minister Počivalšek je posebej poudaril, da moramo spremeniti tudi odnos med rastjo na eni in obremenjevanjem okolja na drugi strani. Izpostavil je še pomen dialoga v okviru novoustanovljenega Strokovnega sveta za konkurenčno in stabilno poslovno okolje, v katerega je vključena tudi Trgovinska zbornica Slovenije, prek katerega naj se doseže ustrezne rešitve za izboljšanje poslovnega okolja, ki mora postati evropsko primerljivo.

Govorniki na konferenci so predstavili dobre poslovne prakse in nove poslovne priložnosti, ki jih krožno gospodarstvo prinaša, globalne trende, ki bodo narekovali smer trgovine v prihodnje, odgovorili na vprašanje, kako so med seboj povezani trgovina, distribucija in trajnostni razvoj.  

V 1. sekciji so globalne trende v trgovini predstavili Maria Rincon Lievana iz Evropske komisije, prof. dr. Tobias Stern z univerze Karl-Franzens-Universität v Grazu in prof. dr. Tjaša Redek z Ekonomske fakultete Univerze v Ljubljani. Maria Rincon Lievana je poudarila pomen trajnostnih razvojnih modelov in poslovnih praks za razvoj družbene blaginje, trajnostnega transporta in distribucije ter sprememb na področju distribucije in trgovine zaradi novih tehnoloških trendov. Prof. dr. Tobias Stern je spregovoril o vlogi trgovine v krožnem biogospodarstvu, s posebnim poudarkom na vlogi trgovine v povezavi z bioekonomijo. Prof. dr. Tjaša Redek pa je med drugim izpostavila, da so bistvo krožnega modela gospodarstva nižje količine odpadnih materialov, uveljavitev modularnosti in prilagodljivosti v proizvodnji in oblikovanju proizvodov, prehod na obnovljive vire energije ter delovanje v sistemih in ne parcialno. Ob vedno bolj zahtevnih potrošnikih je krožno gospodarstvo priložnost za trgovino, in to tako v fazi, ko je izdelek še v uporabi, kot po koncu njegove uporabe.

Na konferenci je bil velik poudarek namenjen tudi dobrim poslovnim praksam, ki so jih v sklopu 2. in 3. sekcije predstavili Gregor Mauko, generalni direktor družbe Toyota Adria, d.o.o., Barbara Šubic iz družbe Knauf Insulation, d.o.o., Kristjan Magdič, prokurist v družbi Paradajz, d.o.o., in mag. Bernhard Reiter, generalni direktor iz ZMP, Zadruge market Gmbh iz Avstrije. Gregor Mauko je predstavil dosedanji razvoj podjetja Toyota in pogled Toyote v prihodnost, posebej v nove poslovne modele, povezane z mobilnostjo. Eden od ključnih izzivov, povezanih z mobilnostjo, bo varnost, pri čemer Toyota že danes uporablja najmodernejše tehnologije. Barbara Šubic je predstavila koncept Urbanscape, ki so ga razvili v podjetju Knauf Insulation in ki temelji na treh stebrih, in sicer: zelenih strehah in stenah, krajinskih rešitvah in vrtnarstvu ter hortikulturi. Kristjan Magdič je predstavil primer sinergije za zdrav razvoj in povezovanje z malimi ponudniki. Izziv za podjetje Paradajz, od koder prihaja Magdič in je poznano po blagovni znamki Lušt, je tudi ustreznejši pristop države na področju geotermije, ki jo uporabljajo v rastlinjakih. Mag. Bernhard Reiter je predstavil primer tržnega delovanja Zadruge market Gmbh iz Avstrije, in načine, kako vzpostaviti in ohraniti lojalnost kupcev, za kar dosedanji pristopi ne zadoščajo več. Zadruga se je zato osredotočila na ponudbo kakovostnih organskih, lokalnih proizvodov ter na zagotavljanje izvirnosti in dodane vrednosti, ob zavedanju, da se nakupne odločitve vedno bolj dogajajo na mobilnih napravah. Poseben pomen v zadrugi posvečajo tudi prisotnosti na družbenih omrežjih.

Na okrogli mizi, na kateri so sodelovali Tina Cipot, vodja področja korporativnega komuniciranja, Lidl Slovenija, Miha Drevenšek, mednarodni poslovni analitik za pet trgov – Slovenijo, Hrvaško, Madžarsko, Švico in Španijo, Müller Drogerija d.o.o., Ljubljana, Miha Drganec, direktor marketinga, Sportina Bled d.o.o., Lesce, Aleksander Polovič, direktor, AFP d.o.o., Sela pri Dobovi, Aleš Ponikvar, direktor, Big Bang, d.o.o., Ljubljana, Andraž Tuš, direktor marketinga, Tuš, Celje in dr. Peter Wostner, vodja Sektorja za koordinacijo pametne specializacije, Služba Vlade RS za razvoj in evropsko kohezijsko politiko, pa so sogovorniki ugotovili, da bo najtežje prepričati potrošnike. Najtežje bo pri tehničnih izdelkih, tekstilu in obutvi, kjer na nakupno odločitev še vedno vpliva predvsem cena, medtem ko so nekoliko bolj potrošniki ozaveščeni pri nakupu živil, kjer je trenutno v ospredju predvsem promocija zmanjšanja uporabe plastičnih vrečk in plastike za enkratno uporabo, v porastu pa je tudi poraba bio in eko izdelkov.
 
Konferenca se je sklenila z naslednjimi usmeritvami:
-    Na področju rabe virov ob sedanji stopnji rasti prebivalstva ne moremo nadaljevati po trenutni poti, saj moramo postati družba, ki bo upoštevala zakonitosti delovanja narave, v prvi vrsti omejitve dostopnosti do naravnih virov. To pomeni, da se moramo zavedati priložnosti v tehnoloških in bioloških ciklih.
-    V Sloveniji in na ravni EU smo zato v povezavi z ugotovitvijo iz gornje alinee sprejeli in bomo tudi v prihodnje oblikovali nekatere ukrepe tako za podjetja kot za potrošnike, ob upoštevanju naravnih, družbenih, tehnoloških in ekonomskih omejitev.
-    Izzivi trgovine bodo še bolj kot dosedaj v spremembah, ki se dogajajo na ravni potrošnje in vzorcev obnašanja potrošnikov. Del odgovora na opisani izziv je sistemski pristop k spremembam na ravni posameznega izdelka, kar vključuje tako njegovo zasnovo in izbiro surovin za izdelavo, predvidevanje življenjske dobe in vidik njegove ponovne uporabe, s čimer sledimo načelom krožnega trajnostnega gospodarjenja.


TRGOVINSKA ZBORNICA SLOVENIJE                                                                          EKONOMSKA FAKULTETA, UL

 

Nazaj