Delo na črno

Na Trgovinski zbornici Slovenije smo se na pobudo Ministrstva za delo, družino in socialne zadeve, kot člani Ekonomskega socialnega sveta podporno pridružili javni kampanji "Boj proti delu in zaposlovanju na črno", saj na omenjeno problematiko opozarjajo tudi člani naše zbornice.

Predvsem gredo njihova opozorila v smislu prezapletenih zakonodajnih zahtev na področju davkov in delovnopravne zakonodaje, ki večinoma vedno znova in znova prinašajo le dodatne administrativne ovire, s tem pa tudi višje stroške. Zagotovo drži trditev, da ta pojav na trgu pomeni nelojalno konkurenco vsem tistim podjetjem, ki v celoti spoštujejo zakonodajo. Prav tako člani opozarjajo, da z višanjem davkov ali uvajanjem razlik med davčnimi zavezanci lahko dosežemo nasprotni učinek od želenega. Takšen primer po našem mnenju lahko predstavlja tudi predlog zakona o malem delu, ki prinaša nekatere dobre rešitve, vendar pa tudi nesorazmerne omejitve glede mesečnega števila upravičencev iz naslova malega dela za podjetja glede na njihovo velikost.

Trgovinska zbornica Slovenije izdaja 10 – dnevno glasilo T-Informacije, katerega ključna tema je prav zakonodaja. Na ta način svoje člane tekoče informiramo o vseh zakonodajnih novostih, posredno jih s tem nenehno opozarjamo na spoštovanje zakonodaje. Na zbornici smo že v zaključni fazi evropskega projekta »Večja usposobljenost – boljša komunikacija med delodajalci in delavci«, s katerim želimo članom, delodajalcem, kot tudi našim partnerjem v projektu, delojemalcem, v obliki kataloga in usposabljanj na relativno enostaven, pregleden oziroma transparenten način predstaviti delovnopravno zakonodajo ter jim podati nekatere neposredno uporabne praktične rešitve pri njenem izvajanju. Ugotavljamo namreč, da je najpogosteje prav nepoznavanje številnih predpisov lahko razlog za njihovo nespoštovanje.

Trgovina po razpoložljivih podatkih ni med najbolj kritičnimi dejavnostmi glede dela na črno, saj je celo ena izmed redkih dejavnosti, ki je v krizi zaposlovala. Dodatnih zaposlitev bi bilo lahko še več, če se ne bi v tej dejavnosti še vedno srečevali s problematiko predpisanih izobrazbenih pogojev za nekatera najbolj tipična delovna mesta. V kolikor bi tudi v RS, tako kot povsod v EU, odpravili regulacijo izobrazbenih pogojev v trgovini, bi po našem mnenju zagotovo doprinesli k uspešnim zaključkom kampanje, saj bi odpravili eno izmed številnih administrativnih ovir, s katerimi se srečujejo tako delodajalci kot tudi delojemalci na trgu.