07. 11. 2008
Mednarodna finančna kriza - vplivi na trgovinsko in s trgovino povezanimi dejavnostmi
Trgovinska zbornica Slovenije je v preteklem tednu med svojimi člani izvedla anketo o vplivih mednarodne finančne krize na trgovinsko in s trgovino povezanimi dejavnostmi.
V anketi so sodelovala mikro, majhna, srednja in velika podjetja po kriteriju števila zaposlenih, struktura sodelujočih pa je primerljiva z dejansko strukturo vseh podjetij v Sloveniji.
V anketi so sodelovala mikro, majhna, srednja in velika podjetja po kriteriju števila zaposlenih, struktura sodelujočih pa je primerljiva z dejansko strukturo vseh podjetij v Sloveniji.
Kategorije:
Sporočila za javnost
Trgovinska zbornica Slovenije je v preteklem tednu med svojimi člani izvedla anketo o vplivih mednarodne finančne krize na trgovinsko in s trgovino povezanimi dejavnostmi.
V anketi so sodelovala mikro, majhna, srednja in velika podjetja po kriteriju števila zaposlenih, struktura sodelujočih pa je primerljiva z dejansko strukturo vseh podjetij v Sloveniji.
Primerjava obsega prodaje zadnjih treh mesecev z enakim obdobjem lani nam pokaže, da slaba tretjina anketiranih beleži padec obsega prodaje. Le-ta je izrazitejši pri malih podjetjih, ki se ukvarjajo s posredništvom, trgovino na debelo, trgovino na drobno s tekstilom, optičnimi izdelki in električnimi gospodinjskimi aparati. Enak delež anketiranih v različnih trgovinskih dejavnostih ugotavlja, da je obseg prodaje v primerljivem obdobju enak obsegu v preteklem letu, tretjina anketiranih pa v tem obdobju beleži nekoliko povečan obseg prodaje.
Glede načina financiranja s strani bančnega sektorja s poudarkom na obsegu in pogojih financiranja, kar 57 odstotkov anketiranih navaja, da bančno financiranje poteka v enakem obsegu in pod enakimi pogoji kot do sedaj. Preostali anketiranci, ki so spremembe pri poslovanju z bančnim sektorjem zaznali, pa kot najpogostejše razloge navajajo: zmanjšanje obsega dolgoročnega kreditiranja, zmanjšan obseg sredstev za kratkoročno kreditiranje, povečanje obrestnih mer in stroškov odobritve kredita, banke zahtevajo dodatne garancije za najete kredite in večji vpogled v poslovanje kreditojemalca kot do sedaj.
Anketirana podjetja so v svojih odgovorih izpostavila še naslednje negativne vplive, ki jih pripisujejo finančni krizi: slaba polovica anketiranih se spopada s finančno nedisciplino, dobra četrtina anketiranih načrtuje zmanjšanje že planiranega obsega investicij v prihodnje, ki ima za posledico zmanjšanje planiranega obsega zaposlovanja, pri čemer o odpuščanju zaposlenih v anketiranih podjetjih ne razmišljajo.
Na osnovi povzetka ključnih odgovorov lahko ugotovimo, da so vplivi mednarodne finančne krize na trgovinsko in s trgovino povezanimi dejavnostmi v tem trenutku sicer opazni, vendar izraženi v manjšem obsegu in samo v določenih dejavnostih. To pa seveda ne pomeni, da se posledice mednarodne finančne krize na analizirani del slovenskega gospodarstva v prihodnje, ne bodo izraziteje odrazile in gre torej za določen zamik.
Brez dvoma pa je potrebno poudariti, da so posledice krize v Sloveniji izražene šibkeje kot v večini držav evro območja, predvsem zaradi ugodnejše kondicije bank in drugih finančnih institucij. Neobhodno nujno je, da v bolj ali manj izrazitem kriznem obdobju banke z gospodarstvom tesno sodelujejo in jih v razvojnih projektih spremljajo – trenutni trend, ki se nagiba v smer zmanjšanja obsega novih investicij, prav gotovo z razvojnega vidika dolgoročno ni ugoden.
Z novo zakonodajo bi bilo torej potrebno temeljito pohiteti in vzpostaviti državne garancije za medbančno kreditiranje bank, omogočiti določene neposredne investicije države, oziroma dokapitalizacije ali pa posojila države, sanirati finančno nedisciplino in temeljito proučiti možnosti za davčno razbremenitev gospodarstva vključno z investicijskimi olajšavami. Predvsem pa, na to opozarjajo tudi sodelujoči v anketi, država mora preprečiti negativni, predvsem psihološki vpliv krize in podpreti vodstva družb, ki v krizi vidijo izziv in motor za nove tržne priložnosti.
Trgovinska zbornica Slovenije
Služba za odnose z javnostmi
Nazaj
V anketi so sodelovala mikro, majhna, srednja in velika podjetja po kriteriju števila zaposlenih, struktura sodelujočih pa je primerljiva z dejansko strukturo vseh podjetij v Sloveniji.
Primerjava obsega prodaje zadnjih treh mesecev z enakim obdobjem lani nam pokaže, da slaba tretjina anketiranih beleži padec obsega prodaje. Le-ta je izrazitejši pri malih podjetjih, ki se ukvarjajo s posredništvom, trgovino na debelo, trgovino na drobno s tekstilom, optičnimi izdelki in električnimi gospodinjskimi aparati. Enak delež anketiranih v različnih trgovinskih dejavnostih ugotavlja, da je obseg prodaje v primerljivem obdobju enak obsegu v preteklem letu, tretjina anketiranih pa v tem obdobju beleži nekoliko povečan obseg prodaje.
Glede načina financiranja s strani bančnega sektorja s poudarkom na obsegu in pogojih financiranja, kar 57 odstotkov anketiranih navaja, da bančno financiranje poteka v enakem obsegu in pod enakimi pogoji kot do sedaj. Preostali anketiranci, ki so spremembe pri poslovanju z bančnim sektorjem zaznali, pa kot najpogostejše razloge navajajo: zmanjšanje obsega dolgoročnega kreditiranja, zmanjšan obseg sredstev za kratkoročno kreditiranje, povečanje obrestnih mer in stroškov odobritve kredita, banke zahtevajo dodatne garancije za najete kredite in večji vpogled v poslovanje kreditojemalca kot do sedaj.
Anketirana podjetja so v svojih odgovorih izpostavila še naslednje negativne vplive, ki jih pripisujejo finančni krizi: slaba polovica anketiranih se spopada s finančno nedisciplino, dobra četrtina anketiranih načrtuje zmanjšanje že planiranega obsega investicij v prihodnje, ki ima za posledico zmanjšanje planiranega obsega zaposlovanja, pri čemer o odpuščanju zaposlenih v anketiranih podjetjih ne razmišljajo.
Na osnovi povzetka ključnih odgovorov lahko ugotovimo, da so vplivi mednarodne finančne krize na trgovinsko in s trgovino povezanimi dejavnostmi v tem trenutku sicer opazni, vendar izraženi v manjšem obsegu in samo v določenih dejavnostih. To pa seveda ne pomeni, da se posledice mednarodne finančne krize na analizirani del slovenskega gospodarstva v prihodnje, ne bodo izraziteje odrazile in gre torej za določen zamik.
Brez dvoma pa je potrebno poudariti, da so posledice krize v Sloveniji izražene šibkeje kot v večini držav evro območja, predvsem zaradi ugodnejše kondicije bank in drugih finančnih institucij. Neobhodno nujno je, da v bolj ali manj izrazitem kriznem obdobju banke z gospodarstvom tesno sodelujejo in jih v razvojnih projektih spremljajo – trenutni trend, ki se nagiba v smer zmanjšanja obsega novih investicij, prav gotovo z razvojnega vidika dolgoročno ni ugoden.
Z novo zakonodajo bi bilo torej potrebno temeljito pohiteti in vzpostaviti državne garancije za medbančno kreditiranje bank, omogočiti določene neposredne investicije države, oziroma dokapitalizacije ali pa posojila države, sanirati finančno nedisciplino in temeljito proučiti možnosti za davčno razbremenitev gospodarstva vključno z investicijskimi olajšavami. Predvsem pa, na to opozarjajo tudi sodelujoči v anketi, država mora preprečiti negativni, predvsem psihološki vpliv krize in podpreti vodstva družb, ki v krizi vidijo izziv in motor za nove tržne priložnosti.
Trgovinska zbornica Slovenije
Služba za odnose z javnostmi
Nazaj