Socialni dialog v Sloveniji

Podpisani predstavniki delodajalskih organizacij v Sloveniji smo zaskrbljeni zaradi delovanja ekonomsko socialnega sveta in socialnega dialoga znotraj njega. Ker se skuša v javnosti ustvariti vtis, da smo bili delodajalci tisti, ki smo zapustili pogajalsko mizo, naj s tem v zvezi podamo naslednje pojasnilo.

1. Zaradi vse bolj zaostrenih razmer, ki jih je povzrocila globalna gospodarska in financna kriza ter zaradi razmer, ki jim je botroval dotedanji gospodarski in socialni model v Sloveniji, smo delodajalci že pred enim letom predlagali podpis posebnega socialnega sporazuma. Z njim bi socialni partnerji ne le ugotovili, kje smo in kaj moramo spremeniti, da bi ostali konkurencni in socialno vzdržni, temvec tudi sprejeli zavezo, kako bomo izpolnjevali sprejete obveznosti v obdobju prepotrebnih hitrih in korenitih sprememb na podrocju gospodarske in socialne zakonodaje v Sloveniji. Ne le, da naš predlog sporazuma ni bil sprejet, o njem, o ciljih, kaj hocemo in kako jih bomo dosegli, se znotraj ekonomsko socialnega sveta nismo niti zaceli pogovarjati, kaj šele usklajevati.

2. Namesto celovitega socialnega dialoga smo imeli v zadnjem letu vrsto parcialnih predlogov, s katerimi bi naj oziroma smo posegli v ekonomski in socialni okvir v Sloveniji.

3. Ceprav je tudi Vlada napovedala celovit, hiter in obsežen pristop, je brez obravnave na ESS, sicer v soglasju s sindikati, vendar v nasprotju z delodajalskimi argumenti, sprejela Zakon o minimalni placi, ki najobsežneje posega v konkurencnost gospodarstva. Neposredno, ne glede na rezultate, povecuje place 17% zaposlenih, ki dobivajo placo, manjšo od nove minimalne place, posredno pa sproža plaz zahtev, kot npr. na podrocju trgovinske dejavnosti, po splošnem povecanju plac. Ob doseženi dodani vrednosti vecjega dela slovenskega gospodarstva bo povecanje plac povzrocilo ne le zmanjševanje števila zaposlenih, temvec tudi neposredno zapiranje številnih obratov in selitev poslovnih aktivnosti iz Slovenije.

4. Slovensko gospodarstvo se še vedno ubada s pomanjkanjem narocil, velikimi likvidnostnimi težavami, prezadolženostjo in prevelikimi stroški. Cudežnega zdravila ni videti, izhodna strategija, ki jo je sprejela Vlada, pa je na kljucnih podrocjih premalo konkretna in casovno nedefinirana. Delodajalci pricakujemo odlocnejšo in predvsem hitrejše sprejemanje ukrepov, s katerimi bomo pravocasno pomagali, kjer je pomoc v gospodarstvu potrebna in rešili tisto, kar lahko in moramo rešiti. Naj opozorimo še posebej, da ob zmanjševanju števila zaposlenih ne opažamo skoraj nikakršne aktivnosti in ambicioznosti za odpiranje kvalitetnih in konkurencnih delovnih mest.

5. Zato delodajalci terjamo celovitost ukrepov, ki jo v parcialnem sprejemanju sprememb - bodisi na podrocju zaposlovanja tujcev, bodisi na podrocju kozmeticnih popravkov zdravstvene zakonodaje, ne vidimo. Pricakujemo, da bomo v najkrajšem casu lahko v okviru socialnega dialoga spregovorili o celovitem paketu - s podrocja trga dela, davcnega primeža, socialne vzdržnosti, zdravstvene in pokojninske zakonodaje. Le tako bomo zagotovili, da bo igra z nicelno vsoto, ki jo je povzrocila intervencija na podrocju plac postala priložnost, da bomo vsi zadovoljni – ker bomo imeli dovolj delovnih mest in tudi dovolj ustvarjenega, da bomo zagotovili višje place.

6. Zato vidimo dialog o posamicnih temah, brez celovitega pristopa in jasno opredeljenih strateških ciljev kot neproduktiven, še posebej, ker tudi predlagane spremembe na posamicnih podrocjih, npr. na podrocju zdravstva, ne upoštevajo resnosti slovenskega gospodarskega trenutka.

Podpisniki:

Gospodarska zbornica Slovenije
Mag. Samo Hribar Milic, generalni direktor

Obrtno – podjetniška zbornica Slovenije
Štefan Pavlinjek, podpredsednik OZS in
predsednik UO OZS

Trgovinska zbornica Slovenije
Mija Lapornik, v.d. izvršne direktorice

Združenje delodajalcev obrti in podjetnikov Slovenije GIZ
Milan Škapin, generalni sekretar

Združenje delodajalcev Slovenije
Jože Smole, generalni sekretar

Nazaj