Za večjo konkurenčnost Slovenije nujne razbremenitev, deregulacija, reforma sodnega sistema ter vlaganja v investicije, raziskave in razvoj

Ljubljana, 15. april 2025 - Še posebej v času geopolitičnih nestabilnosti in trgovinskega protekcionizma je ključno izboljšati konkurenčnost slovenskega gospodarstva, poudarjajo predsedniki in predsednici članic Gospodarskega kroga. Priložnosti vidijo v izvedbi ključnih strukturnih reform. Do konca mandata vlado pozivajo k razbremenitvi plač in učinkovitejšemu davčnemu sistemu, vključno z ustreznejšimi rešitvami glede izvajanja dolgotrajne oskrbe in čezmejnega opravljanja storitev. Pozivajo k odpravi birokratskih ovir in k okrepljenim vlaganjem v raziskave in razvoj, umetno inteligenco, digitalizacijo in zeleni prehod. Zavzemajo se za razvoj solastništva zaposlenih in fleksibilnejši trg dela.

Predstavniki gospodarstva opozarjajo na nujnost strukturnih reform za večjo konkurenčnost Slovenije, še posebej v času nestabilnih geopolitičnih in ekonomskih razmer. Izpostavljajo priložnost Slovenije, da z odločnimi koraki okrepi svojo konkurenčnost in ustvari stabilno, vključujoče ter podjetništvu prijazno okolje. Socialni dialog je ob pogajanjih za pokojninsko reformo že pokazal, da je mogoče doseči uravnotežene rešitve, zato je pomembno, da se ta pristop razširi tudi na druga ključna področja, kot sta ureditev dolgotrajne oskrbe in opravljanje čezmejnih storitev. Predstavniki gospodarstva zagovarjajo razbremenitev plač, učinkovitejši davčni sistem in fleksibilnejši trg dela. Opozarjajo na potrebo, da država zmanjša nepotrebne administrativne obremenitve in zagotovi učinkovitejše opravljanje javnih storitev z boljšo organizacijo dela in digitalizacijo postopkov. Jasni so bili, da premišljena energetska politika ponuja priložnosti za dolgoročno konkurenčne cene za gospodarske in gospodinjske odjemalce ter večjo energetsko neodvisnost. Poudarjajo tudi pomen okrepljene podpore države pri vlaganjih v digitalizacijo, raziskave, razvoj in inovacije, umetno inteligenco in zeleni prehod. Zavzemajo se tudi za razvoj solastništva zaposlenih in podporo kmetijstvu. Slovenija mora postati bolj privlačna za domače in tuje investitorje. Izpostavljajo tudi nujnost sprememb v sodnem sistemu, da bo ta zagotovil hitro, predvidljivo, transparentno in pošteno sojenje. Ključno je sodelovanje med državo, gospodarstvom, izobraževalnim sistemom, raziskovalno razvojno sfero in družbo pri oblikovanju dolgoročno vzdržnega in razvojno naravnanega poslovnega okolja.

Glavni ekonomist Gospodarske zbornice Slovenije (GZS) Bojan Ivanc je osvetlil konkurenčnost Slovenije z ekonomskega vidika. V uvodu je izpostavil razliko v hitrosti gospodarske rasti na Hrvaškem, ki je bila v zadnjih petih letih višja za dve tretjini kot v Sloveniji, na kar je imel v določeni meri vpliv tudi dvig davčnega primeža pri nas. Med državami OECD je Slovenija po davčnem primežu pri povprečni plači na 7. mestu, Hrvaška pa šele na 14. mestu. Trg dela v Sloveniji kaže prve znake šibkosti, kar je posledica padca novih naročil v predelovalnih dejavnostih, kjer je dobra petina vseh delovnih mest. Slaba popotnica za dvig produktivnosti je tudi nizek obseg vlaganj v stroje in opremo ter proizvode intelektualne lastnine. Delež podjetij, ki načrtuje širitev dejavnosti v Sloveniji, je najnižji po letu 2010, kar pomeni, da zasebni sektor potrebuje nove spodbude. Ivanc je opozoril, da je slovensko gospodarstvo bolj industrializirano kot hrvaško, zaradi česar dvig cen energentov predstavlja velik izziv. »Od druge polovice leta 2024 se ponovno krepijo cene električne energije in zemeljskega plina za negospodinjske odjemalce, ki so še vedno enkrat višje kot pred izbruhom energetske krize. Ob tem upada tudi notranja konkurenčnost Slovenije za proizvodnjo izdelkov za trge EU-27, saj je bila v prvi polovici leta 2024 (zadnji podatki) cena pri večjih poslovnih odjemalcih za četrtino višja kot v povprečju v EU-27. Pred energetsko krizo je bilo prav obratno, cene električne energije so bile za 20 do 25 % nižje od povprečja v EU-27. Posledično bo naša energetsko-intenzivna dejavnost težje pridobivala nova naročila, ker ima višje stroške proizvodnje,« je še pojasnil.  

»Na lestvici globalne konkurenčnosti je Slovenija v petih letih nazadovala za več kot 10 mest. Levji delež odgovornosti za to nosi tudi slovenski pravosodni sistem, ki nas glede na razpoložljive kazalnike s svojim celokupnim delovanjem uvršča celo za nerazvite države globalnega juga. Stanje je torej slabo, a hkrati še ni nepopravljivo. Rešitev ni niti v politiki, ki samozadovoljno vzdržuje zatečeno obstoječe stanje, niti v politiki grajanja krivosodja,« je dejal prof. dr. Matej Avbelj. Rešitev se skriva v 10 sistemskih ukrepih, ki jih je treba začeti uveljavljati takoj, če želimo stanje slovenskega pravosodja in s tem konkurenčnosti slovenske države izboljšati vsaj na srednji rok. Tako je med drugim predlagal novo pravosodno politiko, razbremenitev sodišč s krepitvijo pristojnosti zasebnih akterjev (odvetniki, notarji), reorganizacijo sodišč (kabinetni sistem), nov koncept sojenja (koncentracija, precedensi) ter poklicni sodni svet. Glede ustavnega sodišča je izpostavil nujnost povrnitve zaupanja in razbremenitve.

* * *

»Če bi socialni dialog pri dolgotrajni oskrbi in čezmejnih storitvah potekal tako konstruktivno kot pri pokojninski reformi, bi imeli boljše zakone, več zaupanja in pozitivne energije,« je dejal predsednik GZS Tibor Šimonka. Zadovoljen je, da smo zagotovili dostojne pokojnine brez višjih prispevkov za podjetja. Za konkurenčnost je ključno znižanje davkov in prispevkov. »V času, ko so druge države obremenitve zmanjševale, smo jih v Sloveniji povečali – z več kot 10 dodatnimi obremenitvami.« Kot naslednji korak, ki izhaja iz lani podpisane Deklaracije Vlade s socialnimi partnerji o spoštovanju in spodbujanju socialnega dialoga, pričakuje, da se ponovno odpre zakon o dolgotrajni oskrbi in reši problematika čezmejnega opravljanja storitev. Kot ključno priložnost vidi Šimonka tudi energetsko politiko. »Vlada je 2023 in deloma 2024 res pomagala gospodarstvu pri blažitvi energetske krize, a to so počele tudi druge članice EU. Številne države nadaljujejo z izvajanjem ukrepov za znižanje cen energije za svoje gospodarstvo tudi v letošnjem letu. Zato trditev predstavnikov naše vlade, da gre za nedovoljeno pomoč, ne more držati,« je bil jasen.

Predsednik Obrtno-podjetniške zbornice Slovenije (OZS) Blaž Cvar je izpostavil, da se »poleg številnih birokratskih ovir in visokih stroškov energije naše gospodarstvo sooča tudi z izjemno visokimi obremenitvami plač. Na to nas sicer že dlje časa opozarja tudi OECD. Poročilo te organizacije je pokazalo, da smo v Sloveniji po obremenjenosti povprečne plače z dohodnino in socialnimi prispevki na 7. mestu med 38 državami OECD. In namesto da bi sledili priporočilom, da razbremenimo plače, se nam že julija letos obeta nova obremenitev v obliki prispevka za dolgotrajno oskrbo. Ta naj bi državi prinesel dodatnih 700 milijonov evrov. Vsi mi pa še vedno ne vemo, kako se bo zakon izvajal in kam bo šel ta denar, če že zdaj vemo, da kadra za izvajanje dolgotrajne oskrbe primanjkuje.« Tudi v OZS zato vztrajajo, »da se pobiranje tega prispevka odloži vsaj za eno leto ali pa se primerno zniža prispevna stopnja.« Glede pokojninske reforme je Cvar dodal, da so socialni partnerji dosegli kompromis, ob tem pa je izrazil zadovoljstvo, da ni prišlo do povišanj prispevkov za espeje. »Espeji nimajo enakih pravic kot zaposleni, zato jih je treba obravnavati ločeno. Prvih 30 delovnih dni ne dobijo bolniškega nadomestila, nimajo regresa, božičnic in drugih ugodnosti, ki so jih deležni zaposleni,« je še pojasnil.

Predsednik Združenja delodajalcev obrti in podjetnikov (ZDOPS) Marko Lotrič meni, da »živimo v času, ko moramo v ospredje postaviti dolgoročno stabilnost in konkurenčnost na energetskem, prehranskem in teritorialnem področju, zato so nujne strateške reforme – tudi decentralizacija, ki bi regijam omogočila boljše koriščenje evropskih sredstev ter ohranila vitalnost podeželja  in malega gospodarstva. Ključno je vlaganje v digitalizacijo, razvoj umetne inteligence ter krepitev varnostnih sistemov, zlasti na področju kibernetske zaščite.« Priložnost za slovenska podjetja vidi »v spodbujanju inovacij na področju tehnologij z dvojno – civilno in obrambno – uporabo.«

»Slovenija se je na lestvici svetovne konkurenčnosti inštituta IMD za leto 2023 uvrstila na 46. mesto, kar pomeni padec za štiri mesta v primerjavi z letom prej. Med ključnimi izzivi so bili upočasnjena gospodarska rast, energetska kriza, visoka inflacija in pomanjkanje delovne sile,« pravi predsednik Združenja delodajalcev Slovenije (ZDS) Marjan Trobiš in dodaja, da je za izboljšanje konkurenčnosti Slovenije »nujno povečati učinkovitost javnih storitev, izboljšati dostop do usposobljene delovne sile ter pospešiti zeleni in digitalni prehod. V trenutni gospodarski negotovosti je ključno ohranjanje delovnih mest. Sem spada tudi področje trga dela in sociale, kjer moramo iskati rešitve, ki bodo tako prilagodljive in omogočale prilagoditev trenutnim gospodarskim razmeram, kot na drugi strani zagotavljale ustrezno varnost. Ne moremo več graditi rešitev na dodatnem obremenjevanju stroška dela  – ne preko davkov oz. prispevkov in ne preko administrativnih bremen.«

»Tako EU kot Slovenija se morata končno zbuditi iz tridesetletne zaverovanosti sami vase. ZDA so podvojile produktivnost/dodano vrednost na zaposlenega glede na EU. Kitajska je dosegla 25 % globalnega BDP in bo kmalu presegla ZDA. EU je medtem padla s 30 na 15 % globalnega BDP. Slovenija pa ostaja pod povprečjem BDP tako usihajoče EU. Vse to so veliki znaki za alarm,« je jasen dr. Iztok Seljak, predsednik Združenja Manager. Meni, da je »nujen ponovni fokus EU in Slovenije na prebojne inovacije in na doseganje najboljše produktivnosti globalno, v strateški navezi in partnerstvu med komisijo, vladami, industrijo ter znanstveno-raziskovalno in izobraževalno sfero. EU se mora nujno takoj reformirati za doseganje takšnega usklajenega nastopa navznotraj in posledično navzven. Slovenija je lahko in mora biti nosilka teh sprememb, s svojim lastnim vzorom v tej smeri.« 

»Stagniranje prihodkov v zadnjih letih ni edini izziv, s katerim se sooča trgovinska dejavnost,« izpostavlja predsednica Trgovinske zbornice Slovenije Mariča Lah v pisni izjavi. »V Sloveniji podobno kot tudi v drugih državah članicah EU že dlje časa primanjkuje kakovostnega kadra, pogoji poslovanja za podjetja se v Sloveniji vedno bolj zaostrujejo, namesto debirokratizacije pa imamo čedalje večje število predpisov in novih birokratskih ovir. Pogosto na delodajalce letijo očitki v povezavi s prenizkimi plačami, pri čemer pa je potrebno najprej pogledati celotne stroške dela, ki bremenijo delodajalce. Zgovoren je primer Hrvaške, ki je v zadnjem obdobju sprejela kar nekaj ukrepov za razbremenitev stroškov dela, v nasprotju s Slovenijo, ki sprejema ukrepe, ki strošek dela povečujejo. Prvi naslednji obsežnejši dvig stroškov dela za delodajalce bomo imeli s 1. julijem 2025, saj se bo uveljavil nov prispevek za dolgotrajno oskrbo. Ta ne bo prizadel le delodajalcev, ampak tudi delavce in upokojence. Zato je na tem mestu upravičeno vprašanje, do kod bo gospodarstvo lahko še zdržalo, saj vsaka nova obremenitev posledično pomeni tudi dodatno izgubo na njegovi konkurenčnosti,« je še zapisala.

Za AmCham Slovenija, kot je v imenu predsednika Enza Smrekarja povedala generalna direktorica Ajša Vodnik, »reforme niso zgolj zakonodajni akti, temveč odsev tega, kakšno družbo želimo. Pokojninska reforma naj spoštuje delo in človeka. Zdravstvena reforma naj povrne zaupanje v sistem in zagotovi dostopnost za vse. In če želimo, da bodo mladi soustvarjali prihodnost, jim moramo dati orodja – digitalni jezik mora postati obvezen del izobraževanja.«

»Slovenija je ena najvarnejših držav na svetu z visoko kvalificirano delovno silo, a zaradi neprivlačnega gospodarskega okolja odvrača tuje investitorje. Visoka obdavčitev plač, dolgotrajni postopki za delovna dovoljenja in nepredvidljiva zakonodaja dodatno otežujejo poslovanje. Javni razpisi ostajajo odprti le na načelni ravni, saj povezanost lokalnih naročnikov in dobaviteljev omejuje dostop tujim podjetjem,« izpostavlja predsednik Britansko-slovenske gospodarske zbornice Luka Vesnaver in dodaja, da so »nujno potrebne učinkovite reforme za izboljšanje poslovnega okolja in olajšanje priliva tujega kapitala.«

Kot v pisni izjavi pojasnjuje Dagmar von Bohnstein, predsednica Slovensko-nemške gospodarske zbornice, »AHK Slovenija med nemškimi podjetji v Sloveniji vsako leto izvede raziskavo o konkurenčnosti lokacije. Anketirana podjetja menijo, da je konkurenčnost lokacije oslabljena zaradi številnih izzivov. Ena največjih ovir je davčni sistem, ki velja za zapletenega in neučinkovitega. Podjetja se soočajo z visokim davčnim bremenom in birokratskimi ovirami, ki zavirajo naložbe in upočasnjujejo rast. Tudi trg dela je premalo prožen.«

»V Davčno svetovalni zbornici Slovenije se zavzemamo za enostavnejšo davčno zakonodajo, za spoštovanje davčnih zavezancev in za zakonite odločbe finančne uprave. Vse večje število sodb sodišč, ki dajejo prav davčnim zavezancem, so dokaz, da temu še ni tako. Dejstvo je, da je zaradi visoke obdavčitve, zaradi tega, ker vse več fizičnih in pravnih oseb zapušča  Slovenijo, oziroma sedeže svojih uprav selijo v druge države, zadnji čas za pripravo ugodnejše davčne zakonodaje, ki bi vsaj deloma zaustavila odhod davčnih zavezancev v druge države,« je jasen Ivan Simič, predsednik Davčno svetovalne zbornice Slovenije.

Matjaž Čemažar, predsednik Skupine podjetij z notranjim lastništvom, opozarja, da so »slovenska podjetja pripravljena na solastništvo zaposlenih, a zakonodaja, kljub načelni politični podpori, temu ne sledi. V podjetjih z razvitim solastništvom zaposlenih žal davčne omejitve v Zakonu o dohodnini omejujejo vključevanje zaposlenih v lastništvo prek sklada lastnih delnic. Zakon o udeležbi pri dobičku ne ponuja pravih spodbud, zato je v usklajevanju nov predlog.« Dodaja, da podpirajo Zakon o lastniških zadrugah, »saj potrebujemo dolgoročno varen, stabilen in vključujoč model solastništva zaposlenih.«

»Slovenija je imela leta 2004, ob vstopu v Evropsko unijo, veliko razvojno prednost pred ostalimi tranzicijskimi državami. V zadnjih dvajsetih letih smo prednost v dobršni meri zapravili, nekatere države pa so nas celo dohitele. Skrajni čas je, da izvedemo nujno potrebne strukturne reforme, brez katerih bomo še dodatno izgubljali konkurenčnost. Vemo, kaj je potrebno storiti, žal pa ne premoremo volje in poguma za sprejemanje odločitev. A tudi ohranjanje statusa quo pomeni, da smo sprejeli odločitev. Žal, najslabšo možno. Tudi za sprejem te odločitve bo nekdo nekoč moral prevzeti odgovornost,« izpostavlja predsednik Nadzornega sveta Združenja bank Slovenije Blaž Brodnjak. »Poleg pokojninske, zdravstvene in davčne reforme bi posebej omenil tudi reformo sodnega sistema. Brez predvidljivega, transparentnega in poštenega sodnega sistema lahko namreč pozabimo na nadaljnji razvoj in dvig slovenske konkurenčnosti,« je jasen.

Po besedah predsednika Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije (KGZS) dr. Jožeta Podgorška »kmetijstvo ključno prispeva k prehranski varnosti in trajnosti, a se sooča z izzivi, kot so majhnost kmetij, pomanjkanje mlade delovne sile in zaostajanje pri digitalizaciji. KGZS spodbuja inovacije in povezovanje, država pa mora podpreti tehnološki napredek, enake pogoje za kmete ter sodelovanje vseh deležnikov za večjo konkurenčnost.«

Pisno izjavo je posredoval tudi Benjamin Jošar, predsednik upravnega odbora Združenja družb za upravljanje investicijskih skladov (ZDU GIZ): »Ključ za povečanje konkurenčnosti Slovenije je dvig ambicioznosti vseh deležnikov ter skupno prizadevanje za sprejemanje odločitev, ki so dolgoročno naravnane in usmerjene v oblikovanje podjetništvu prijaznega okolja. Splošna blaginja je mogoča le ob močnem in rastočem gospodarstvu, ki mora hkrati zagotavljati koristi za vse deležnike v družbi.«

Nazaj